Novice, dogodki in prireditve

Aljaževa rojstna hiša je spet zaživela

25. 1. 2019

25. januarja, na mrzel zimski dan, je rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu odprla svoja vrata. Že od daleč si lahko opazil svetlobo, ki je sijala iz oken. Notranjost je predsednik društva Roman Veras prijetno ogrel. Še vedno je bilo slutiti ostanke okrasitve v prazničnih dneh. Jaslice iz vsega sveta so bile umaknjene v ozadje, a smo si jih obiskovalci lahko ogledali in jih občudovali. Najrazličnejši naravni materiali so v nas prebujali domišljijo. Fantastične jaslice iz Kenije iz bananinih olupkov, na primer. Kaj pa iz ličkanja, bil bi verjetno odličen material, idrijske čipke prav tako. Veliko idej, veliko dela, pa vendar lepo in enkratno. Kako bi ob vsem žarele oči Jakoba Aljaža!

Zakaj smo se zbrali? Bila je kulturna prireditev z naslovom ČAS PELJE MIMO. Predstavili smo se člani literarne sekcije KUDa JaReM. Vsak izmed nas je poslal globoko sporočilo. Vodil je predsednik sekcije Matej Cigale.

Irena Cigale
Poskusimo odkriti svoj drugi Jaz. Ta je pravi. Ne skrivajmo se za masko.

Jurij Marussig
Haikuji so moj trenutni navdih. Pišem različne pesniške oblike. Povečini so namenjene ljudem, ki se me posebno dotaknejo. Svojo zadnjo pesniško zbirko sem posvetil Mami.

Andrejka Jereb
Vsako življenjsko obdobje je dragoceno. Vsako prinaša v dobesednem in prenesenem pomenu dragocenosti.

Matej Cigale
Skrivnost vesolja je, da ni skrivnosti.

Alenka Mihorič
Moj pesniški opus obsega pesmi od zgodnje mladosti do danes. Težko bi določila najplodnejšega. Zato podajam sprehod po različnih obdobjih.

Podarjamo si pozitivne misli in energije, kar nam daje moč in zagotovilo, da bo jutrišnji dan lep.

Obisk pevcev glasbene matice

28. 12. 2018

Konec decembra so Aljaževo domačijo obiskali pevci Glasbene matice Ljubljana s svojim zborovodjem Tomažem Tozonom, ki je od kulturnega praznika leta 2014 častni član KUDa JaReM. Častno članstvo smo mu podelili za njegov prispevek k ohranjanju in negovanju glasbene zapuščine Jakoba Aljaža.

Pevci so si v Aljaževi galeriji ogledali dokumentarni film Jakob Aljaž – fragmenti, v nekaterem so Aljaževe pesmi poustvarili tudi sami. Razvil se je prijeten razgovor, ogledali so si še razstavo jaslic iz različnih koncev sveta, za zaključek pa so v jasni decembrski noči, pod Aljaževo trto zapeli še znano Gruberjevo pesem Sveta noč, blažena noč v Aljaževem prevodu.

Jaslice z vsega sveta v Aljaževi domačiji

11. 12. 2018

Znan radijski in televizijski režiser Gregor Tozon se je po upokojitvi umaknil iz Ljubljane v majhno kraško vasico Kazlje blizu Štanjela, kjer že več kot trideset let svojo zasebno zbirko jaslic dopolnjuje. V kamniti hiški tik ob cesti in le nekaj korakov od cerkve sv. Lovrenca si je uredil muzej jaslic, kjer so postavljene najlepše in ga spominjajo na njegovo otroštvo.

Te dni iz svoje zbirke preko 200 jaslic razstavlja v Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro. V Aljaževi galeriji imamo razstavo fotografij iz njegovega muzeja jaslic, na podestu pa predstavljamo jaslice iz Amerike, Afrike in seveda jaslice naših sosed Avstrije, Madžarske, Nemčije. Razstavljene imamo tudi papirnate jaslice iz Avstrije in Nemčije, ter seveda originalne jaslice slovenske slikarke in ilustratorke iz začetka 20. stoletja Bare Remec. Razstavljene imamo tudi jaslice kiparja Franceta Goršeta. Ne smemo pa pozabiti na jaslice v žgani glini akademske kiparke Lize Hribar in Jiřija Kočice.

Jaslice v Aljaževi domačiji bodo na ogled do svečnice 2. februarja, po dogovoru na 051 212 235 in 031 626 855.

Literarni večer s profesorico dr. Aksinjo Kermauner

11. 12. 2018

Člani literarne sekcije KUD JaReM smo pripravili literarni večer s profesorico dr. Aksinjo Kermauner, pisateljico, tiflopedagoginjo ter predsednico Društva slovenskih pisateljev in Rudijem Stoparjem, pesnikom, kiparjem in slikarjem iz Sevnice. Gosta je predstavil član literarne sekcije pesnik Jurij Marussig. Skozi sproščen dialog smo spoznali izjemno bogato literarno in tudi profesionalno pot Aksinje Kermauner, ki uspešno povezuje svoje literarno ustvarjanje s slepoto in slabovidnostjo ljudi. Jurij Marussig je predstavil njeno zelo uspešno pravljico, prilagojeno slepim, slabovidnim, gluhim in naglušnim z naslovom Žiga špaget gre v širni svet, sama pa je prebrala nekaj svojih pesmi iz začetkov njenega pesniškega ustvarjanja. Predstavila je tehniko lahkega branja za osebe z duševnimi motnjami ter nekaj del za slepe in slabovidne.

Kipar, grafik in pesnik Rudi Stopar je svojo prvo skulpturo iz pločevine naredil leta 1958, ko se je po srednji strojni šoli tudi zaposlil, prvo samostojno razstavo pa je imel leta 1969 v Sevnici.

V skoraj polstoletnem ustvarjanju je z oblikovanjem železne ali bakrene pločevine naredil več kot 800 skulptur. Je avtor številnih javnih spomenikov oziroma kiparskih obeležij, tiska grafike, izdeluje vitraže ter slika. Njegova dela se nahajajo v javnih galerijah in muzejih ter v zasebnih zbirkah po Sloveniji in v svetu. Svoj dosedanji pesniški ciklus je naslovil s skupnim imenom Te moje pesmi, v njem pa je Čas pelje mimo že peta samostojna pesniška zbirka. V devetdesetih letih 20. stoletja je začel odkrivati izrazne možnosti haikuja, katerih je doslej napisal več tisoč in jih zbral v zbirkah, ter jih v haigah dopolnil tudi z risbami. Za haikuje, ki so objavljeni v mnogih jezikih, je doslej prejel več mednarodnih priznanj in nagrad. Za obsežno ustvarjalno, kulturno, mentorsko ter organizacijsko delo je prejel številne nagrade in priznanja doma in na tujem. Oba gosta pa sta predstavila Jurija Marussiga kot pesnika.

Po zaključku literarnega večera sta gosta odprla razstavo jaslic z vsega sveta, iz osebne zbirke Gregorja Tozona.

Nagrajenci Ex tempora v Jedru

19. 11. 2018

V prostorih kluba Jedro je bilo odprtje razstave likovnih del letošnjih nagrajencev Ex tempora Hraše in Aljaževina 2018 in del, ki so prejela posebna priznanja na Ex temporu Slovenski kozolec – ponos v zatonu.

Likovno razstavo so obogatile še fotografije članov filmsko foto sekcije, kjer so najmlajši ustvarjalci, na prostoru okoli cerkve sv. Jakoba v Hrašah, slikali v družbi starejših že uveljavljenih slikarjev.

Razstavljena dela bodo na ogled do sredine decembra, nakar pa bodo dela prenešena v prostore Občine Medvode.

Tri zlate in ena srebrna plaketa

15. 11. 2018

V četrtkovem večeru je bilo na sevniškem gradu odprtje razstave del, ki so nastala od 9. junija dalje na XVIII. mednarodnem likovnem shodu Grad 2018, ki se ga je udeležilo 40 ustvarjalk in ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Likovni ustvarjalci (slikarji, kiparji, fotografi …) Organizator shoda je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Sevnica in Zveza kulturnih društev Sevnica.

Slovesnost odprtja je bila v Albert Felicijanovi dvorani kjer so nas moški pevci skupine Encijan popeljali v zanimiv kulturni dogodek. Sledil je premierno predvajan kratek dokumentarni film o poteku likovnega ustvarjanja na sevniškem gradu v mesecu juniju, ki sta ga posnela oče in sin, Janez in Gregor Meglič. Sledile so pozdravne besede in misli sevniškega podžupana Janeza Kukca in predsednika Zveze kulturnih društev Sevnica Jožeta Novaka.

Na otvoritveni slovesnosti sta vodja sevniške izpostave JSKD Katja Pibernik in mentor likovnega shoda Rudi Stopar podelili tudi bronaste, srebrne in zlate plakete ter priznanja.

Medvoški kulturniki so prejeli 3 zlate plakete in 1 srebrno, vse plakete so prejeli člani KUD JaReM. Zlate plakete so prejeli posebna gosta shoda Grad 2018 Janez in Gregor Meglič za svoj film in prvak shoda, slikar Roman Veras, srebrno plaketo pa je prejel naš član Tomi Albreht iz Hotavelj.

Dela Romana Verasa bodo prihodnje leto v novembru krasila Staro galerijo, kajti vsakoletnemu prvaku organizator omogoči samostojno likovno razstavo.

Sneguljčica in 7 palčkov

8. 11. 2018

Premiera in repriza lutkovne igrice, namenjeni tako otrokom, kot odraslim. sta bili sprejeti z velikim odobravanjem in simpatijami. To je bila lutkovna igrica Sneguljčica in sedem palčkov, uprizorjena v Aljaževi domačiji v izvedbi lutkovne sekcije KUD JaReM. Po znani pravljici bratov Grimm jo je priredil Roman Veras, v igrici pa so poleg avtorja nastopali še šolarki Tia Terzič Knific in Sara Bukovšek, ter Marjeta Belaj, Tatjana Brezak in Marko Porenta, velik doprinos pa je dodala še kostumografinja Sonja Porenta.

V prenapolnjeni dvorani, so lahko mladi obiskovalci doživljali vse tiste prave klasične občutke in prvine lutkovne igrice. Mladim gledalcem ustvariti prav ta občutek je bilo poleg sporočilne vrednosti igrice o Sneguljčici in sedmih palčkih, je bilo tudi tokrat vodilo avtorja Verasa. Ta se odraža v klasičnem lutkovnem, zaprtem odru, ne le paravanu, v striktni uporabi ročnih lutk, ki niso na lesenih ali drugačnih držalih, temveč oživijo na prstih lutkarja, razen v izjemnih primerih, veliko vlogo imajo realistično, vendar s pridihom pravljičnosti izdelane kulise, ki so polno zaživele ob svetlobnih efektih in seveda same ročne lutke, katere so v glavnem izdelali člani lutkovne sekcije našega društva. Za vse našteto in zelo dobro odigrano predstavo so bili njeni izvajalci nagrajeni z glasnim, dolgotrajnim aplavzom.

KUD JaReM zasedel Polhograjsko graščino

28. 10. 2018

Prostori Polhograjske graščine pretesen za vse obiskovalce 196. Mozartovih družinskih dnevov.

V pritličju graščine je bilo odprtje likovne in razstave izdelkov domače in umetnostne obrti. Obiskovalci so z velikim zanimanjem prisluhnili uvodni obrazložitvi predsednika KUD JaReM, ki je poudaril, da so vsi razstavljeni eksponati delo članic in članov društva. Obiskovalci se niso mogli načuditi tako zanimivi postavitvi kot izdelkom, ki so izražali del življenja, navad in ustvarjanja naših prednikov iz podeželja. Prav prikaz slednjega pa je bil tudi moto razstave, ki so jo avtorji temu primerno in tudi zavestno naslovili: “Stara sem, ampak z dušo”.

V razstavljena dela so člani društva Irena Cigale, Marija Podvez, Sonja Porenta, Klavdija Špenko, Tomi Albreht, Tone Gaber, Boris Kubelj, Luka Miklavžič in Roman Veras, vtkali in vnesli svoje srce in vso svojo dušo, zato ni nič čudnega, da so prejeli številna priznanja in pohvale vseh obiskovalcev.

Zvonovi, zvonjenje, pritrkavanje

9. 10. 2018

V idiličnem gradu Kromberk pri Novi Gorici se je zvok zvonov smleške fare ta večer razlegal po prostorih gradu, kjer smo predstavili obiskovalcem rednih torkovih muzejskih večerov dokumentarni film Pentaptih, pa se sliš … in knjigo v soavtorstvu dr. Mojce Kovačič, Slovar zvonjenja in pritrkavanja. Večer je povezovala in vodila kustodinja etnologinja, dokumentalistka za avdiovizualno dokumentacijo Darja Skrt.

Za zapis tega dogodka smo vzeli nekaj misli naše članice literarne sekcije Irene Cigale.

Dan, ko začutiš, da živiš

Kot bi mignil, je prišel čas za odhod v Kromberk. Ciljna točka tega dne. Že večkrat sem želela videti dokumentarni film PENTAPTIH pa se sliš … Scenarij in režija je delo podpredsednika našega KUD-a Janeza Megliča. Vedno mi je kaj preprečilo. Odsotnost od doma, težak dostop do dvorane, ker sem invalidka. Tokrat je bilo vse na popolnem nivoju.

Privlačijo me zvonovi. Razlikujem dobro od poprečnega zvonjenja. Film me ni v ničemer razočaral. Že uvodni del, Janezovo ponavljanje besedne zveze pa se sliš ob posnetkih pokrajine in mest posameznih cerkva s pravimi, tradicionalnimi zvonovi, ki so jih na žalost v kriznih časih pretopili in jih je malo, je bilo močno učinkovit. Predstavljeni so bili zvonovi z umetniškimi podobami, odprlo nam je oči, zakaj so prav tako oblikovani. Kje posamezni toni, zakaj je procent določenih kovin predpisan in tako naprej. Zvonarji pritrkovalci morajo obvladati veliko glasbene teorije. Potrebnih je ogromno vaj, da se uskladijo, kadar je zvonov več. Intuicija in posluh sta delček, na vsak način prideta bolj do izraza, kadar je zvonar en sam.

Da je za snemanje takega dokumentarnega filma potrebno znanje in raziskovanje, mi je bilo jasno. Ob ogledu filma mnogo bolj. V ozadju je bila glasba, ki je dodatno božala mojo dušo. Glasba moje narave.

Film so lahko ustvarili Veliki ljudje. Kako dobro jih je poznati! Bogata zapuščina za prihodnje rodove je. Za vse nas doživetje, ki ga ne smemo zamuditi.

Hvala ustvarjalcem. Njihovo delo ni nagrajeno z denarnim bogastvom. Občutek, da so obogatili našo notranjost, je vrednejši.«

Pentaptih pa se sliš … pod zvezdami

4. 8. 2018

Vreme je bilo naklonjeno organizatorjem zanimivega filmskega večera pod zvezdami, na čudovitem vaškem trgu sv. Urha v Smledniku. Ambient pod cerkvijo je idealen prostor za večerni filmski trenutek v toplih poletnih večerih. Ko so zvezde zažarele z vsem svojim sijajem pod okriljem lune, so se prižgali snopi filmskega projektorja. Na filmskem platnu so se prikazali dokumentarni posnetki filma Pentaptih pa se sliš …, smleške pokrajine, Save in Sorškega polja, kamera je zaplavala nad smledniškim gradom, preko cerkve sv. Urha. Zanimivo projekcijo filma pod zvezdami so si je ogledali gledalci, ki so prisluhnili pripovedi smleških pritrkovalcev, zgodbo o njih, katera gre iz roda v rod. S projekcijo filma je želel režiser filma Janez Meglič prikazati, da pritrkavanje ni hrup, temveč glasba. V filmu je sodelovala tudi dr. Mojca Kovačič, znanstvena sodelavka ZRC SAZU Slovenija. Gledalci so z zanimanjem poslušali pripoved pritrkovalcev in si ogledali njihov »delovni« prostor v zvoniku. Videli so pet cerkva v župniji Smlednik, cerkev sv. Urha v Smledniku, sv. Janeza Krstnika v Zbiljah, sv. Valburge v Valburgi, sv. Jakoba v Hrašah in sv. Mihaela v Mošah.

Po koncu filmske projekcije se je oglasila Urhova viža iz zvonika sv. Urha, ki so jo izvajali mlajši smleški pritrkovalci, Marko Kumar, Blaž Kumar, Gregor Rozman in Peter Kapun. Zvoki zvonov so napolnili vaški prostor in poleteli v vesolje do večernih zvezd.

Filmski večer je bil v organizaciji KUD JaReM, KS Smlednik in KUD Smlednik ob 900 letnici omembe Smlednika in bližnjih krajev.

Nagradni likovni Ex tempore Aljaževina 2018

2. 7. 2018

V začetku junija je bilo žigosanje platen za likovni Ex tempore Slovenski kozolec – ponos v zatonu, nato pa so do konca meseca slikarji ustvarjali. 2. julija je bilo ob praznovanju občinskega praznika, obletnice rojstva Jakoba Aljaža, medvoškega patrona, odprtje razstave.

Natečaja se je udeležilo 32 slikarjev iz Slovenije, ki so na svojih slikah upodobili različne poglede na kozolce, slovenske harfe, kot je dejal znani francoski filmski igralec Gerard Philipe, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja obiskal Slovenijo.

Strokovna komisija je bila ista kot v Hrašah in je podelila štiri priznanja in nagrade.

Priznanja je za izvirnost prejel Roman Veras za sliko Simfonija preteklosti, za sporočilnost svojega diptiha je prejela priznanje Anamarija Samec, za sliko Kopačev kozolec na Ladji v oljni tehniki je prizanje za barvno zlitje prejel Mirko Mihovec, za dokumentarne poteze v tušu pa je za svojo sliko Čimerno – toplar prejel Jože Sušnik. Prvo nagrado je prejela Petra Juvan, drugo Renata Grmovšek za sliko Kozolci in tretjo Rajko Bogataj za sliko Starec med bohinjskimi toplarji.

Izbor slik bo predstavljen 19. novembra v klubu Jedro nato pa se decembra preseli v prostore Občine Medvode.

Nagradni likovni Ex tempore Hraše 2018

30. 6. 2018

Enodnevni nagradni Ex tempore Hraše je bil namenjen omembi 900 letnice Smlednika, Hraš in Pirnič. Pri delu sta svoje moči združila TD Hraše in KUD JaReM, ki sta k sodelovanju povabila ljubiteljske slikarje, učence Osnovne šole Simona Jenka iz Smlednika s svojim mentorjem Milanom Šorlijem, ter otroke z mentorico Andrejo Eržen.

V komisiji za podelitev nagrad so bili predsednik OKZ Medvode Janez Meglič, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in umetnostni zgodovinar in etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je poudaril, da so kapelice ne le elementi krajine, ki govorijo o življenju v kraju, prikazujejo pokrajino, ljudsko stavbarstvo, ampak so tudi smerokazi.

Nagrajenci so prejeli kot nagrado bon za nakup likovnih pripomočkov v trgovini ART. Prvo nagrado je prejel Tone Gaber za sliko znamenja, ki se nahaja v gozdu med Jeprco in Podrečo, drugo nagrado je prejela Nevenka Verbič za sliko znamenja na Šmarni gori in tretjo nagrado Rajko Bogataj iz Ljubljane.

Od Jakoba do Jakoba

7. 7. 2018

V soboto, 7. julija je Javni zavod Sotočje organiziral zanimiv pohod od sv. Jakoba v Hrašah, sv. Jakoba na Katarini in sv. Jakoba na Petelincu. Vse tri skupine so nadaljevale pot do Aljaževe domačije v Zavrhu pod Šmarno goro. Letošnji pohod je bil že drugič v okviru občinskih praznovanj.

Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali Aljaževo domačijo, člani KUD JaReM so razkazali Hišo, v kateri so nekateri originali iz tistega časa, Kaščo v kateri je predstavljena gorenjska narodna noša iz časa Jakoba Aljaža, kot zanimivost lahko omenimo razstavljeno pečo iz leta 1890. Seveda spominsko sobo Jakoba Aljaža v kateri je nekaj osebnih predmetov Jakoba Aljaža. Omenimo naj tudi razstavo v Aljaževi galeriji letošnjega 2. nagradnega Ex tempora Aljaževina 2018 z naslovom Slovenski kozolec – ponos v zatonu.

Med obiskovalci je bil tudi naš častni član France Urbanija, dolgoletni župnik na Dovjem. Z zanimanjem si je ogledal Aljaževo domačijo. Predsednik našega društva Roman Veras je z veseljem popeljal po razstavi tudi našega župana Nejca Smoleta.

Po sklepu upravnega odbora s prvim avgustom člani našega društva zapuščajo Aljaževo domačijo, saj bo občina notranjost hiše adaptirala. To pomeni, da do nadaljnjega ne bo nobenih “jarmovskih” prireditev.

Člani društva so pometli po hiši, za nami je pet let ustvarjanja, širjenja duha in dela našega zavednega Slovenca, planinca, glasbenika in patrona občine Medvode Jakoba Aljaža.

Per aspera ad astra “skozi stiske do zvezd”.

Ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle

26. 6. 2018

Letošnja medgeneracijska ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle, ki je potekala v priljubljeni medvoški okrepčevalnici Stan v torek, 26. junija dopoldne je dosegla svoj namen.

Delavnico, ki so jo vodili člani sekcije za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM Marija Podvez, Nevenka Verbič, Irena Cigale in Roman Veras je obiskalo ne le veliko otrok, ampak tudi veliko starejših občanov. Mladi in starejši udeleženci, ki so prišli iz različnih medvoških krajev so izdelovali igrače, naprstne lutke, pa glavice palčkov za lutkovno igrico Sneguljčica. Mali otroški prstki so spretno oblikovali tudi dekoracijo, poimenovano lovilci sanj, ter marljivo slikali portrete s prsti. Zanimivo je bilo tudi oblikovanje in poslikava različnih živalic. Starejše udeleženke so se najbolj posvetile izdelovanju ježkov in punčk iz blaga, mlajši pikapolonicam, nekateri pa izdelovanju slik, narejenih iz papirnatih prtičkov.

Da pa so udeleženci zdržali v polnem ustvarjalnem ritmu, je poskrbel prijazni lastnik okrepčevalnice z osvežilno pijačo in toplim prigrizkom. Na koncu so udeleženci izrazili željo, da bi se podobne delavnice še večkrat organizirale, kar je seveda lepo priznanje organizatorju.

Sen kresne noči pod Aljaževo trto

24. 6. 2018

Že tradicionalno Jarmovci pripravimo v času kresovanja oziroma poletnega solsticija prireditev s katero obujamo spomine in navade ob tem času. Vsak literarni večer popestrimo z branje poezije in proze naših članov. Letos so to bili Andrejka Jereb, Alenka Mihorič, Irena Cigale, Matej Cigale in Jurij Marussig, ki je večer popestril s svojimi haikuji, katere piše v zadnjem času. Pri pripravi besedila o kresovanju je sodelovala članica literarne sekcije in profesorica zgodovine Vlasta Milač. V programu sta svoj delež prispevala tudi vsestranska člana Roman Veras v vlogi svečenika in Janez Meglič, ki je interpretiral namesto obolele Andrejke Jereb njene pesmi in je prispeval tudi izbor glasbe.

Janko in Metka v otroških podobah

13. 6. 2018

Spomladi so si otroci iz Vrtca Medvode – enota Pirniče ogledali lutkovno igrico Janko in Metka, katero so z navdušenjem sprejeli. Polni vtisov iz pravljice so v vrtcu s svojimi vzgojiteljicami poustvarili svoj domišljijski pravljični svet. Tudi učenci iz OŠ Medvode so poustvarili risbice, kjer so upodobili najljubše like iz Grimmove pravljice.

Za konec šolskega leta smo pripravili razstavo otroških podob iz igrice Janko in Metka v Aljaževi galeriji, na podestu pa smo obiskovalcem predstavili čarobni lutkovni svet s pravljičnimi liki, lutkami in vso scenografijo. Tako so si lahko obiskovalci prireditve od blizu ogledali detajle iz lutkovne predstave. V kulturnem programu, katerega smo izvedli v avditoriju pod Aljaževo trto, pa sta nastopila harmonikar in violinistka, učenca OŠ Medvode.

Mednarodni Sevniški likovni shod

9. 6. 2018

Na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice stoji grad Sevnica, kjer je že nekoč v prvi polovici 12. stoletja stal grad, ki se je v času hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 izognil uničenju.

V toplem junijskem dnevu so grajsko dvorišče in okolico gradu zasedli številni mednarodni slikarji. Izpod njihovih čopičev, lopatic, kred, svinčnikov ali objektivov je nastajala vrsta edinstvenih del, ki bodo javnosti predstavljena 15. novembra ob odprtju razstave. Tema letošnjega XVIII. shoda je bila Kulturna dediščina – Evropsko leto kulturne dediščine, Skodelica kave – 100 letnici smrti I.C. Umetniki so bili pri svojem delu svobodni, polni svojih zamisli, idej in pogledov.

Mentor tudi letošnjega likovnega shoda je bil Rudi Stopar, ki je na likovni sceni že šesdeset let, je kipar, slikar in grafik. Njegov opus šteje čez tisoč kiparskih del, ki so širom sveta in seveda s svojimi deli je prisoten tudi v Sloveniji. Stopar je tudi uspešen pesnik z opusom trinajstih knjižnih del. Piše tudi haiku, za katere je prejel številne nagrade. Pet jih je prejel na Japonskem – domovini te zvrsti poezije.

Iz KUDa JaReM je Rudi Stopar k sodelovanju povabil likovnika Tomija Albretha in Romana Verasa, ter člane filmsko foto sekcije, ki so dogajanje na sevniškem gradu vestno zabeležili na svojem mediju. Ob odprtju razstave 15. novembra pa bodo to predstavili širšemu občinstvu.

Preplet filma, proze, poezije in slikarstva

28. 5. 2018

Obisk so nam že čez teden dni vrnili ustvarjalci z Ljubljanskega barja. Naše goste so po uvodnem pozdravu presenetili gostitelji, saj so jim tudi oni pripravili za pokušino odlomek iz kratkega filma Odtisi v barju režiserja Borisa Višnovca iz leta 1989. V filmu so prikazani kadri poplavljenih polj, vožnje z deblakom, vrnili smo se v čas Ostrorogega jelena in njegove Rože, na piknik meščanov ob bregovih Ljubljanice, prikazano je zabijanje pilotov, do zadnjega kadra prikaza rezanja šote in njeno sušenje v Bevkah.

Sledil je literarni del v katerem je moderator Tomaž Simetinger, tudi sam pesnik, vodil pogovor z Jožico Šubic Kek, Zdenko Vinšek in Alenko Jeraj. Vsak se je predstavil z nekaterimi svojimi deli. V pogovoru pa smo spoznali delček njihovih osebnih pogledov in spominov na ustvarjanje.

V likovnem delu je predsednica likovne sekcije Zdenka Vinšek predstavila dela svojih kolegov Irene Brovet Zupančič, Marine Franinovič, Ivanke Demšar, Irene Gašparšič, Julijane Peršič, Marine Rous Gojak, Jožice Serafin, Milana Šubica, Zdenke Vinšek, Zmaga Wrboleta in Minke Žagar. Naslovi slik so največkrat Barje pozimi, Barje poleti, Jesen na barju, Poplave, Podpeško jezero, Pogled na Krim, Štorklje, samo na eni sliki je prikazan človek, to je ribič …

Izmenjava z literati

21. 5. 2018

V ponedeljek, 21. 5. smo se likovniki in literati iz KUDa JaReM, s svojimi deli predstavili na 91. Govekarjevem večeru v dvorani Centra Ig. Literati Alenka Mihorič, Jurij Marussig in Matej Cigale so predstavili obiskovalcem svojo poezijo in prozo, ki se je prepletala z zvoki mladih kitaristov iz Glasbene šole Emil Adamič. Moderatorka večera je bila, literatka in predsednica Kulturnega društva Fran Govekar, Alenka Jeraj.

V knjižnici Ig pa so odprli razstavo članov naše likovne sekcije z naslovom Ohranimo jih, saj imajo dušo. Svoja dela so predstavili Tomi Albreht, Manja Čamernik, Tone Gaber, Boris Kubelj, Klavdija Špenko, Taja Špenko, Nevenka Verbič in Roman Veras. Razstavo si lahko ogledate do 18. junija 2018.

Obisk viteškega reda Jurija in Volka Engelberta Turjaškega

11. 5. 2018

Ob zaključku 1. Aljaževega tedna so nas obiskali člani Turističnega društva Suha Krajina iz Žužemberka. V Aljaževi domačiji so nas popeljali v čas renesanse tudi v tujini znani Seinsenbergensis Tumultus – viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega iz Žužemberškega gradu, ki se je predstavil s pesmijo in plesi iz 16. stoletja. V današnji čas pa so nas popeljali literati iz Žužemberka in Jurij Marussig. Nastopile so tudi ljudske pevke v pokrajinskih nošah in kantavtor Primož na svojem izumu, multiinstrumentu klinozob.

Predsednik Občinske kulturne zveze jih je povabil na 2. Aljažev teden prihodnje leto.

Otroške spominčice na Aljaževini

7. 5. 2018

je bil naslov prireditve, ki so jo pripravili učenci edine šole na Slovenskem poimenovane po Jakobu Aljažu. Kranjski učenci so že tradicionalni gostje Aljaževe domačije, saj so jo letos obiskali že četrtič. Letos so se nam predstavili učenci od 1. do 4. razreda. V likovni razstavi so upodobili predmete, nekatere detajle, ki so razstavljeni v hiši in zunanjost rojstne hiše. V kulturnem programu so nas s pesmijo in izštevankami popeljali v stare čase naše kulturne dediščine in z besedo v otroška leta Jakoba Aljaža. Obljubili so, da Aljažev teden ne sme biti brez njih, tako da se drugo leto zopet vidimo.

Prvi Aljažev teden

4. 5. 2018

Člani KUDa smo si ob ustanovitvi zadali kot glavno nalogo promovirati Jakoba Aljaža, njegovo delo predvsem na glasbenem področju in njegovo rojstno hišo. Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl pa 4. maja 1927 na Dovjem. Občina Medvode praznuje občinski praznik 6. 7., konec avgusta imajo v Mojstrani Aljaževe dneve, člani KUDa JaReM pa smo si za praznovanje izbrali Aljažev teden, ki je letos potekal od 4. do 11. maja.

V soboto 5. 5. smo se člani iz 11 kulturnih društev, ki so združeni v Občinsko kulturno zvezo (OKZ) Medvode, odpravili na strokovno ekskurzijo po Avstrijski Koroški, katere so se udeležili člani iz KD Jakob Aljaž, KUD JaReM, KUD Pirniče, KUD Oton Župančič Sora, KD Sejalec umetnosti in KUD Zbilje. Občinska kulturna zveza je s KUDom JaReM tudi pobudnica ustanovitve Aljaževega tedna.

Najprej smo se ustavili na Gosposvetskem polju pri vojvodskem prestolu, kjer so po posebnem običaju v slovenščini ustoličevali karantanske kneze. Nato smo obiskali stolnico Gospe Svete, najstarejšo cerkev na slovenskem ozemlju, kjer smo lahko občudovali številne umetnine iz vseh obdobij, od rimskega časa vse do 20. stoletja. Podmladek Sorških orgličarjev je v akustični cerkvi zaigral melodijo Urbana Kodra iz filma Cvetje v jeseni.

Naše spoznavanje nekdanje Karantanije smo nadaljevali z vožnjo po Vrbskem jezeru, od Celovca do turistično mondene Vrbe na drugi strani jezera. V Celovcu smo si skozi okno v Deželni hiši ogledali še Dvorano grbov, kjer se sedaj nahaja tudi knežji kamen.

Vrhunec naše strokovne ekskurzije pa je bil v Slovenskem prosvetnem društvu Borovlje Pri Cingelcu na Trati. Predsedniki društev so predstavili dejavnost svojih društev. Kulturni program so prispevali mladi orgličarji, pesnica in film na glasbo Jakoba Aljaža Cerkvica.

Predsednik OKZ Medvode Janez Meglič je uradno povabil boroveljsko društvo, da se v okviru kulturne izmenjave drugo leto predstavi na 2. Aljaževem tednu. Njihov predsednik mag. Roman Verdel, ki je ravnatelj Glasbene šole na Koroškem ter profesor slovenščine in glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu, je povabilo sprejel.

Noč knjige 2018

23. 4. 2018

Člani KUDa JaReM smo se tudi letos pridružili 23. aprila svetovnem dnevu knjige. Po vsem svetu potekajo aktivnosti v okviru Noči knjige – dogodka, ko mladi in stari v šolah, knjižnicah, kulturnih ustanovah, društvih … berejo, ustvarjajo, predvsem pa uživajo v svetu lepe besede in knjig. Zbrali smo se v Aljaževi galeriji in prisluhnili literatom Mateju Cigaletu, Andrejki Jereb, Juriju Marussigu in Emi Pregelj, ki so predstavili svoje misli o zemlji, preteklosti in prihodnosti.

V drugem delu Noči knjige pa smo se poklonili velikanu slovenske besede, Ivanu Cankarju. Letošnje leto je razglašeno za Cankarjevo leto 2018. Ogledali smo si projekcijo dveh kratkih filmov, ki govore o Ivanu Cankarju oziroma o njegovih novelah. Esej o Ivanu Cankarju, režiserja Borisa Režka iz leta 1956, prikazuje življenje in delo največjega slovenskega književnika Ivana Cankarja. Njegova književnost je hkrati odraz njegove mukotrpne življenske poti. Ekranizacija njegove novele Stotnik pa je prikazana v filmu Podobe iz sanj režiserja Vojka Duletiča iz leta 1967. Film govori o nesmiselnosti trpljenja in smrti, v katere vojne že stoletja pehajo človeštvo. Vloge so interpretirali naši znani gledališki igralci Alenka Svetel, Rudi Kosmač, Saša Miklavc in Vladimir Skrbinšek.

Poslušalci in gledalci so bili deležni raznolikega sprektra ustvarjalnosti izpod peres članov in filmskih ustvarjalcev. Še dolgo v noč so se pogovarjali o lepi slovenski besedi in literarnih delih naših ustvarjalcev.

Ali naj jočemo za kozolci?

10. 4. 2018

Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Obdaja nas povsod: v domovih, stavbah naših vasi in mest, bogata bera dediščine nas vabi v muzeje in galerije, vse do arheoloških najdišč. Dediščina pa niso le najdbe, dolgočasni zidovi in zaprašena umetnost, temveč njen vonj veje iz tradicionalnih veščin, obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb in pesmi naših dedkov in babic, iz tradicionalnih jedi in filmov, ki jih gledamo. Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti.

10. aprila smo z našim priznanim etnologom dr. Janezom Bogatajem pripravili razgovor Ali naj jočemo za kozolci? Aljaževa galerija je bila polna obiskovalcev, ki so z veseljem prisluhnili živopisni pripovedi dr. Bogataja, obogateni s številnimi posnetki slovenskega »posebneža« kozolca. Kozolec v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske omenja že Janez Vajkard Valvazor. Kmetje so kozolce nekoč uporabljali za sušenje in shranjevanje pridelkov, danes pa so namenjeni predvsem za hranjenje kmetijskih strojev in družabna srečanja, ali pa so prepuščeni propadanju in kazijo podobo idilične pokrajine.

Kozolec je lep takrat, ko je poln! je zapisal dr. Bogataj v knjigo vtisov na Aljaževi domačiji.

Da bi ohranili podobo marsikaterega kozolca, skritega pred očmi večine tistih, ki bi jih sicer utegnil zanimati, smo letošnji nagradni Ex tempore Aljaževina 2018 posvetili prav njim. Tema nagradnega Ex tempora v mesecu juniju je Slovenski kozolec, slovenski ponos.

Kulturne dediščine ne smemo prepustiti razpadu, propadu ali uničenju. Zato si tudi v letu 2018 prizadevamo najti načine, da poudarimo njen pomen in jo ohranjamo.

Zapuščeni kozolci – slovenske harfe

4. 4. 2018

Letošnje leto je Evropsko leto kulturne dediščine. Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe v kateri živimo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti.

Tudi člani KUD JaReM se tega zavedamo, saj smo v preteklem času že opremili hišo v Aljaževi domačiji z elementi snovne kulturne dediščine. Člani Foto in video kluba Mavrica iz Radomelj so se lani predstavili s fotografsko razstavo Bogastvo dediščine, letos pa z izborom svojih fotografij Zapuščeni kozolci – slovenske harfe. Kot uvod v prijeten “mavrični” večer smo si ogledali izbor nekaterih njihovih uspešnih filmov, ki so tudi spregovorili o naši dediščini. Opekarna Radomlje, Bala, Ko sodov ne b'lo … so le nekateri naslovi filmov, ki so bili prikazani v okviru kulturne izmenjave med obema društvoma.

Razstavo fotografij je odprla likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je med drugim tudi dejala: “Kozolc, pravimo, da je tisto kar nosi slovensko identiteto, kar je nekšen naš zaščitni znak. Nekaj kar si Slovenci resnično lastimo. Čeprav različne oblike kozolcev poznajo tudi drugi narodi. Vendar točno takšnega kot ga mi poimenujemo slovenski kozolc, to pa je tisto kar je zaznamovano z našo nacionalnostjo, z našo zgodovino, z našim načinom življenja. Ampak poznamo različne tipe kozolcev. In ta razstava ima dokumentarno vrednost zaradi teh dejstev. Na eni strani nas vodi po različnih pokrajinah Slovenije, kjer se srečujemo z različnimi kozolci, na drugi strani pa nam te fotografije resnično pričajo o načinu življenja in v trdni vpetosti človeka v posamezen objekt, v posamezno okolje. V tej žlahtni soodvisnosti človeka do narave, ki se danes žal zelo izgublja. In ker je ni več, se nam zdi narava, ki je tako čudovita in tako prijazna na trenutke vendarle maščuje. In zato je ta razstava ne le zapis, ki prinaša simbole slovenskega prostora, časa, načina življenja, ampak tudi razstava, ki je izrazito poučna, ki nam sporoča, da smo izgubili občutek za danosti, za življenje v posameznem prostoru. Da ta prostor, ta slovenski prostor, ki je tako raznilik. V njem nekako izpeljujemo svojo lastno globalizacijo in brišemo meje, ki so v vsakemu kotičku dajale poseben karakter, eno posebno identiteto v to našo malo slovensko deželico in jo spreminjale v butično deželo. Deželo zanimivosti, ki vabi in daje možnosti za še večji dvig turizma. Zakaj bi naši idilični deželi postavljali megalomanske tovarne, zakaj obiskovalcu ne bi ponudili čudovitih biserov, ki so nam bili podarjeni. Smo v Cankarjevem letu. In Cankar je v Kurentu zapisal, da je Slovenija deželica, raj, kamor je bog vsul prgišče lepote, ki je danes žal ne znamo videti, ampak vso to lepoto celo teptamo.”

Prešerno v Aljaževi domačiji

8. 2. 2018

8. februar je slovenski kulturni praznik, katerega je že davnega leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). To je dan nas vseh, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo in njegovo dediščino. Na predvečer tega praznika so v Kulturnem domu Medvode podelili najvišja priznanja s področja kulture zaslužnim posameznikom in skupinam za njihov prispevek k naši kulturi. Najvišje kulturno priznanje se v občini Medvode imenuje pletenica za izredne kulturne dosežke v preteklem letu in pletenica za živlejnsko delo. Za kulturne dosežke so letos prejeli pletenice Moški pevski zbor KUD Fran Seliški Finžgar iz Sore, vokalna skupina Foné Megále, gledališka skupina KUD Smlednik ter Janez in Gregor Meglič iz KUD JaReM za svoj dokumentarni film Pentaptih pa se sliš …

Na sam kulturni praznik so bila vrata Aljaževe domačije odprta skoraj ves dan, saj so se vrstili številni obiski posameznih skupin. Že zgodaj dopoldne so nas obiskali pevci Moškega pevskega zbora iz Sore na svoji kulturni poti, kjer s pesmijo obiščejo znane kraje naših mož Otona Župančiča, Frana Saleškega Finžgarja, Jakoba Aljaža, Simona Jenka, dr. Franceta Prešerna in Ignacija Borštnika. Njihova pevska pot jih vodi preko Sore, Zavrha, Podreče, Kranja do Cerkelj na Gorenjskem.

Dan se je začel prevešati v popoldne, ko smo v daljavi zaslišali močno zvonenje in ozrli prve pustne maske. Na obisk so ponovno prišli kurenti iz Markovcev z namenov, da bi odgnali zle duhove, ki še kolovratijo po Aljaževi domačiji in njeni okolici, ter priklicali pomlad. Obhodi kurentov so bili lansko leto vpisani na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji.

Zvečer je bila v Aljaževi galeriji odprta likovna razstava lanskoletnega nagrajenca likovnega Ex tempora Tomija Albrehta. Pred začetkom je Tatjana Avsec, vodja JSKD za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ljubljana okolica podelila nekaterim članom KUDa za njihovo delo značke JSKD.

22. februarja so prišli na obisk literati KD Franc Bogovič iz Dobove. Predstavili so nekaj lastne poezije in proze. Dogovorili smo se, da jim poleti vrnemo obisk v Dobovi.

V četrtek 8. marca v okviru Dneva žena je bila odprta razstava članice likovne sekcije Manje Čamernik z naslovom Odsevi. Razstavo je odprla likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

15. marca smo v Aljaževi galeriji predvajali filmsko projekcijo Polde Bibič na filmskem traku, ob njegovi 85. letnici rojstva. V kompilaciji 12 filmov je bil prikazan njegov prvi filmski nastop v filmu Trenutki odločitve, kjer izgovori samo nekaj besed, do vloge Jožefa Petkovška v Norem malarju in na koncu njegovih zadnjih posnetih besed v dokumentarnem filmu Anton Tomaž Linhart. Na filmski projekciji sta bili prisotni tudi hčerka Katarina in vnukinja Nina.

23. marca je imela v Aljaževi galeriji Sonja Porenta, članica sekcije za oživljanje starih šeg in navad, zanimivo predavanje z naslovom Oblačilna dediščina – navdih preteklosti za delo prihodnosti. Predstavila je svoje ljubiteljsko delo, vezenino na poustvarjenih, ročno izdelanih posameznih oblačil in na pokrivalih.

Izrekanja 2018

6. 2. 2018

Nekaj dni pred kulturnim praznikom, 6. februarja 2018, je Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana okolica, v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna organiziral deseto srečanje literatov iz velikolaške, iške in medvoške občine, kjer so na Izrekanjih le ti prebirali lastno prozo in poezijo. Srečanje se je pričelo s pogovorom z avtorji, pod vodstvom strokovne spremljevalke, pesnice, pisateljice in pedagoginje mag. Ana Porenta, ki je literarna dela strokovno pokomentirala in ocenila. Na letošnjih Izrekanjih sta s svojimi deli sodelovali naši članici Andrejka Jereb in Alenka Mihorič.

Sledil je literarni večer z izrekanjem poezije in proze, objavljene v jubilejnem zborniku ob 10 letnici literarnih srečanj ustvarjalcev z območja Ljubljana okolica z enakim naslovom Izrekanja, ki so jo prebirali avtorji sami. V zborniku je objavljenih 20 literarnih in 20 likovnih del. Člani KUD JaReM smo v zborniku zastopani zelo številno. Objavljeni so literarni prispevki naših članov Irene Cigale, Mateja Cigaleta, Andrejke Jereb, Janeza Megliča, Alenke Mihorič in naše najmlajše članice 16 letne Eme Vertačnik. Svojo likovno upodobitev k radijski sagi Pirniček in deklica Veneris je prispeval medvoščan mag. Peter Gaber. Iz natečaja območne likovne razstave Velika črta, pa je objavljeno delo naše članice Nevenke Verbič.

Večer sta z uglasbeno poezijo popestrila pevka Jasna Žitnik, ter na klavirju in kitari Andrej Marinčič.

Pentaptih pa se sliš … v Pastoralnem domu v Preski

27. 1. 2018

Filmska foto sekcija KUD JaReM je prikazala dokumentarni film Pentaptih pa se sliš … v lepi dvorani Valentina Omana v Pastoralnem domu v Preski.

Na začetku projekcije je dr. Franci Bečan, ki je zadolžen za program v tej dvorani, povabil predsednika KUDa Romana Verasa, da je na kratko predstavil društvo. Roman Veras je povabil režiserja filma Janeza Megliča, da spregovori nekaj besed o filmu. Iz knjige, zvonoslovca Ivana Mercine, iz leta 1930 Zvonoznanstvo je prebral nekatera pravila o ohranjanju, skrbi za zvonove in o obnašanju v zvoniku. Ivan Mercina je bil učitelj in glasbenik rojen leta 1850 v Gočah pri Vipavi. Napisal je knjigo o zvonjenju in pritrkavanju Pritrkovavec.

Na projekciji so bili prisotni skladatelj Lado Jakša in tudi vsi smleški pritrkovalci, ki so sodelovali v dokumentarnem filmu.

Na koncu filmske projekcije so se ustvarjalci filma predstavili gledalcem, ki so postavili tudi nekaj vprašanj pritrkovalcem. Zanimalo jih je predvsem to ali imajo kakšno glasbeno izobrazbo, da tako lepo ubrano in ritmično izvajajo melodije – viže. Gledalci so ustvarjalce filma nagradili z dolgim aplavzom.

Čas pelje mimo

19. 1. 2018

KUD JaReM nadaljuje s tradicijo, da v Aljaževo domačijo povabi umetnike iz drugih krajev Slovenije. Letos je literarna sekcija povabila Rudija Stoparja kiparja, grafika in pesnika iz Sevnice. In tako smo za novo leto je pripravili čudovit literarni večer z naslovom Čas pelje mimo.

To je naslov ene izmed pesniških zbirk Rudija Stoparja. Večer je povezoval Jurij Marussig, pesnik in naš član literarne sekcije. V prijetnem razgovoru sta z Rudijem odkrivala literarne poti, misli, ter prebirala lastno poezijo. Rudi je prisotnim poslušalcem odkril posebnosti in izrazne možnosti haikuja. Prebral jih je nekaj iz svojih zbirk, ki so prevedene v mnoge jezike in za katere prejel nekaj mednarodnih priznanj. Tudi Jurij Marussig je poslušalcem predstavil nekaj svojih novih pesmi.

Kot zanimivost pa naj omenimo tudi nastop našega člana literarne in lutkovne sekcije Stena Vilarja, ki je nekaj pesmi Rudija in Jurija interpretiral na svoj način in popestril literarni večer. Na literarnem večeru sta sodelovala tudi mlada kitarista Filip Peršolja in Gaja Jovan iz glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Oba mlada umetnika, ki se pripravljata na glasbeno tekmovanje so poslušalci nagradili z lepim aplavzom. Želimo jima na njuni glasbeni poti veliko uspehov in skorajšnjega snidenja na naših prireditvah v Aljaževi domačiji.

Večer smo organizirali v okviru praznovanj Cankarjevega leta 2018.

In še napovednik. V soboto, 27. januarja 2018 bomo v Pastoralnem domu v Preski pri Medvodah predstavili dokumentarni film Pentaptih pa se sliš …

Foto: arhiv KUD JaReM

Arhiv novic