Dejavnost

Ko misel obdeluje poet, nastane pesem. Slikar jo naslika s čopičem in filmar jo ovekoveči na filmski trak.

Naše misli se porajajo v neskončnosti vesolja ter združene privrejo na plan nad toplim izvirom pravljičnega Pirnička, kot slika, beseda in film.

V KUD JaReM ustvarjamo v slikarski, filmsko - fotografski, literarni, lutkovni dejavnosti in v sekciji za oživljanje starih običajev.

Likovniki naslikajo druge poteze življenja, vsak, jih obarva v svoje barve, nekateri vzljubijo platno, drugi les, kamen ali steklo.

Filmarji si določijo kader in kot, nato pa vzamejo škarje. Režejo in sestavljajo, po malem dodajajo glasbo in tako nastane film.

Literati pa žlahtijo besede. Nekaj jih prenesejo na papir, druge na platno, nekatere prilepijo na film. Nato jih nekaj vzamejo s platna, nekaj s filma, primešajo misli in tako nastane pesem.

Lutkarji prebudimo iz sna negibne ljudi, živali, pravljična bitja, jim vdahnemo življenje in se skupaj z otroki – gledalci popeljemo v svet domišljije, pravljic pa tudi k doživetjem vsakdanjika.

V sekciji za oživljanje starih običajev smo dolžni, da neizmerno bogastvo naše dediščine ohranimo s hvaležnostjo in spoštovanjem, saj nikdar ne bomo mogli izmeriti njene vloge v oblikovanju današnje podobe našega naroda.

Vsak ustvarjalec uporablja drugo materijo, jo obdeluje z drugačnim orodjem. Potem združimo z veliko ljubezni pridelane »cvetove« v šopek, namenjen gledalcu, da mu polepšamo dan, večer in posvetlimo jutro.

Kmet gnoji polje, vrtnar zaliva rože, poet misli, slikar z vodo teši žejo barvam, filmar pa položi na filmsko platno: polje, vrt, pesem in sliko ter vsemu vdahne življenje.

Kmet vedno vpreže konja, ki rad vleče. Tudi mi smo si nadeli JaReM in z veseljem vlečemo voz naših misli čez zelena polja, v sončen jutri. Izdelek misleca so misli. Ko iste misli obdela kipar, nastane kip, » Mislec«, ga je imenoval Rodin. Ko misel obdeluje poet, nastane pesem, slikar jo naslika s čopičem in filmar jo ovekoveči na filmski trak, ki jo kot živo sliko ohrani za prihodnje rodove. Glasba pa povezuje vse niti ustvarjanja.

V KUDu JaReM smo ponosni na naš »peterček...« ter na izdelke naših sekcij.

Naše misli so združene tam nekje, v neskončnosti vesolja, naše delo pa se materializira tu v tej naši prelepi medvoški kotlini, med vodami Sore in Save, med Šmarno Goro, Svetim Jakobom ter Sorškim poljem. Nastane glasba, slika, beseda in film, v okvir katerih so vpete naše misli. Želimo, da tudi v vas prodrejo sanje, ki jih sanjamo skupaj.

Promocija in delovanje velikega Slovenca, našega sokrajana, enega prvih pomladnikov, duhovnika, glasbenika, gornika, predvsem pa človeka Jakoba Aljaža, za dobrobit slovenstva in z njim povezanim bivalnim prostorom, njegove rojstne hiše v Zavrhu pod Šmarno goro iz katere se širi duh slovenstva širom medvoške občine in širom Slovenije, je poslanstvo, ki si ga je 36 članov zastavilo 4. aprila 2012 na ustanovnem občnem zboru. V KUDu JaReM delujejo likovna, filmska foto, literarna, lutkovna in sekcija za oživljanje starih običajev.

Pletenica KUDa – obrazložitev 8.2.2014 Fotokopija pletenice

Pletenica Filmska foto sekcija – obrazložitev 8.2.2015 Fotokopija pletenice

Častni člani obrazložitev

Promovirati rojstno hišo Jakoba Aljaža, njega samega in predvsem njegovo delo, je osnovno poslanstvo in cilj našega kulturno umetniškega društva JaReM. Toda nismo sami, zmeraj več nas je, podpirajo pa nas ne le kulturni delavci in enako misleči iz Medvod, ampak tudi iz mnogih drugih krajev v Sloveniji.

So pa nekateri posamezniki, ki so že pred nami del svojega delovanja posvetili ohranitvi življenjskega opusa in vlogi, ki njo je imel Jakob Aljaž pri prebujanju narodove zavesti, pa tudi na marsikaterih drugih področjih.

IVAN SIVEC je kulturnik, pisec , etnograf, popotnik in veliki podpornik naših ciljev. Ustvarja tudi za to, da se Jakob Aljaž in njegova velika duhovna zapuščina preneseta v zavest vseh Slovencev. Ta hotenja in podporo našemu delovanju dokazuje z mnogimi dejanji, za nas pa je najbolj pomembno, da je bil že kar trikrat naš gost in je lani na Aljaževini predstavil ponatis svoje knjige Triglavski kralj. Danes pa nam je predstavil prvo knjigo iz svoje obsežne tetralogije posvečene 2000-letnici Emone. S svojim pripovedovanjem o nastajanju in vsebini svojih del, predvsem pa o nastanku knjige Triglavski kralj in Zadnji keltski poglavar je v javnosti in pri številnih obiskovalcih v rojstni hiši Jakoba Aljaža prebudil še kako potrebno narodno zavest .

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev je upravni odbor predlagal in občni zbor 24.1.2014 sprejel sklep, da ga imenujemo za častnega člana KUD JaReM. Listina častnega člana KUD JaReM je bila 14.2.2014 podeljena na filmskem večeru Jakob Aljaž -Fragmenti Francu Urbaniji in Tomažu Tozonu. Kdo je Franc? Je to enako Jakob? Mogoče.

Če je Franc enako Jakob, ali je potem tudi Šmarna gora enaka Triglavu? Tudi mogoče. Ali je Franc s priimkom tudi URBANIJA? SEVEDA To je znani slovenski hribolazec in planinec rojen leta 1942 na Škerjančevem pri Domžalah? Ali je mogoče obiskoval Zavrh pod Šmarno goro in bil tudi 26 let dovški župnik.

Vse to drži in še več. Franc Urbanija je najboljši naslednik Jakoba Aljaža, triglavskega kralja Matjaža, ki mu je uspelo kupiti vrh Triglava za en sam goldinar.

Kot naslednik Jakoba Aljaža si je Franc Urbanija pridobil ime triglavski župnik s ponovno izgradnjo porušene Aljaževe kapele na Kredarici, z obnovitvenimi deli v cerkvi Svetega Mihaela na Dovjem, v župnišču, z zbiranjem in urejanjem Aljaževe planinske, pevske in župnijske dediščine v Aljaževi spominski sobi, za postavitev Aljaževega kipa ob 100-letnici njegovega prihoda na Dovje leta 1889 in še in še... Kot vnet planinec in hribolazec pa še vedno skrbi za bogoslužje na Kredarici.

Zaslužen je, da se Jakob Aljaž in njegova velika duhovna zapuščina preneseta v zavest vseh Slovencev.

Tomaž TOZON je že kot urednik, producent v založbi kaset in plošč RTV Slovenija začutil dolžnost, da se mora Jakobu Aljažu oddolžiti, toda iz njegove skladateljske zapuščine v radijskih arhivih ni bilo nič. In kaj je ostalo gospodu Tozonu?

Vzel je pot pod noge in se odpravil na Dovje z župniku Urbaniji. Z njegovo pomočjo in ustrežljivostjo je dobil vse, kar je bilo tam na voljo. Iz dobljenega gradiva je izbral najprimernejše in zanimive Aljaževe skladbe, ustanovil pevski zbor in dirigiral skladbe, ki so zajete na CD z naslovom Spominčice. Gospod Tozon še rad doda, da so se zboru pridružili njegovi pevski kolegi iz čistega zanosa in ljubiteljstva.

In kaj še posebej povezuje gospoda Tozona in Jakoba Aljaža pri tej zgodovinski glasbeni izdaji. Dve stvari gorništvo in Glasbena Matica. In mi Tozonovi sovrstniki, kako se ga najraje spominjamo. Saj poznate tisto prešerno Kekčevo pesem Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh..., ki jo je v filmu Kekec zapel Tomaž Tozon.