Novice, dogodki in prireditve

5. nagradni likovni Ex tempore Aljaževina 2021

6. 7. 2021

Tema letošnjega Ex tempora je bila Lokalna in regionalna mitologija legende. V polno zasedeni Aljaževi galeriji so obiskovalci in ustvarjalci likovniki doživeli prijetno, čudovito presenečenje, saj jih je v svet mitov in legend popeljala filmska upodobitev sage – legende o dečku Pirničku in deklici Veneris, za katero je besedilo napisal pokojni Janez Meglič, ilustracije pa naslikal pred več leti kar predsednik naše strokovne žirije slikar Peter Gaber. Delo je v filmsko upodobitev oblikoval Gregor Meglič. Film je bil čudovit uvod v prikaz vsebine Ex- tempora Aljaževina 2021, saj so likovniki to pot upodabljali motive lokalnih in regionalnih legend in mitov.

Udeležencev je bilo 28, prav toliko pa različnih motivov. Tudi tokrat je komisija v isti sestavi kot v Hrašah pohvalila najmlajše likovnike, kateri so se lotili tudi del v grafiki, pri odraslih pa je razglasila tri nagrajence:

  • Anton Benedik je za svojo instalacijo Tri pomaranče prejel 1. nagrado,
  • Anamarija Meglič je za sliko Mož iz vaške prejela 2. nagrado,
  • Roman Veras pa je za sliko Šmarnogorski kozorog prejel 3. nagrado.

Likovni ustvarjalci so bili seznanjeni tudi s temami obeh Ex temporov, ki se bosta odvijala v Hrašah in Aljaževini prihodnje leto. Na slednjem bo tema V objemu oblakov, v Hrašah pa bo posvečena predvsem figuraliki in se bo imenovala Upodabljanje ex tempora. Tako bodo slikarji upodabljali “modele”, več ali manj svoje kolegice in kolege, pred slikarskimi platni v “vsem umetniškem zanosu”.

Po že obeh uspešno izvedenih Ex temporih smo od Občinske komisije za sofinanciranje kulturnih dejavnosti prejeli težko pričakovani sklep. Za oba prijavljena projekta smo prejeli le toliko denarnih sredstev, da bomo pokrili stroške razpisanih nagrad, to je za nakup likovnega materiala. Letos smo prejeli torej dvakrat manj denarnih sredstev, čeprav je komisija upoštevala lansko letni Pravilnik.

Toliko v razmislek, kako se godi naši ljubiteljski kulturi.

Žabe tako, ali drugače …

3. 7. 2021

Tradicionalni nagradni likovni Ex tempore v Hrašah sta organizirala KUD JaReM in TD Hraše ob podpori ART Ljubljana in upamo, da tudi ob finančni podpori Občine Medvode, ki še ni objavila do podelitve nagrad 6. junija rezultatov Javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih dejavnosti. Samostojen likovni dogodek, četrtič nagradni, je bil posvečen občinskemu prazniku imel pa je zanimivo temo Žabe tako, ali drugače. Sprašujete se, zakaj takšen naslov. Ideja se je porodila spomladi, ko so pridni Hrašani prenašali žabice preko glavne ceste. Tematika je nudila ustvarjalcem obilo fantazije, saj je žabjih zgodb kar veliko. Princ, se je spremenil v žabo, da bi ga odčarala pa ga mora princeska poljubiti, pa žabja svatba …

Pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah se je zbralo 21 odraslih slikarjev in 20 otrok, ki so pod vodstvom akademske slikarke Andreje Eržen tudi slikali žabe. Zaradi vročine je bilo malce naporno, pa vendar zabavno in pestro. Udeleženci so iskali senco in so se s svojimi deli premikali okoli cerkve. Mlajši otroci pa so po predlogah Marije Podvez in Irene Cigale izdelovali izdelke iz keramase, seveda predvsem žabe in druge živali.

Dela je, kot že nekajkrat, tudi tokrat ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Peter Gaber, magister akademski slikar, profesor, doktor Janez Bogataj in Anamarije Stibilj Šajn, umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke. Člani komisije so poudarili, da so bila letošnja dela najboljša do sedaj, še posebej pa so pohvalili mlade ustvarjalce, ki so pokazali neverjetni pogum in neposrednost tako v tehniki slikanja, kot uporabi barvnih nanosov in seveda v samih zgodbah.

Po uspešnem odprtju, udeležilo se jo je veliko število obiskovalcev, popestrilo pa jo je tudi kasnejše druženje, ki je trajalo pozno v noč so bila razglašene pohvaljene in nagrajene slike. Pohvale in nagrade bone za nakup likovnega materiala pa so nagrajenci prejeli na razstavi Ex tempore Aljaževina 2021.

  • Darinka Zaletel, pohvala za sliko Ljubezen v vodi
  • Anamarija Meglič, pohvala za sliko V maminem zavetju
  • Nikolaj Petrevčič, 3. nagrada za sliko Žabji dežnik
  • Klavdija Špenko, 2. nagrada za sliko Kje ste žabe?
  • Cecilija Čebašek, 1.nagrada za sliko Žabon iz diptiha

Velikončna dekoracija – ustvarjalna delavnica

27. 3. 2021

V soboto, 27. marca 2021 smo članice in člani sekcije za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM ustvarjali in se ob delu tudi dodobra razgovorili. Bil je že čas po tako dolgih dnevih, tednih in mesecih izolacije in osame. Če se sprašujete saj vem o čem, vam kar takoj povem, bilo nas je ravno toliko, kolikor dovoljujejo pravila glede korona ukrepov. Pa nam ni nič manjkalo, tudi dobre kavice ne.

Je zanimivo, da so tile prvi stavki bolj namenjeni druženju in občutkom ter prijetnemu razpoloženju, kot pa poročilu o samem ustvarjanju in izdelanim končnim izdelkom. Ja, čas je pač tak, da nam vsako druženje poteši lakoto po njem.

In kaj smo ustvarjali? Že sam naslov delavnice, vodila jo je predsednica sekcije Marija Podvez pove, velikonočno dekoracijo. Ta pa je bila raznovrstna in na koncu delavnice smo lahko z veseljem opazovali čudovit šopek nabranega vejevja, s katerega visijo pisani, raznovrstni pirhi – pisanice, ki so jih ustvarile roke udeležencev, pod šopkom pa še različni izdelki domače in umetnostne obrti. Škoda, da si prikupno, miniaturno razstavo ne morejo ogledati obiskovalci. Pa jim naj bo v tolažbo nekaj fotografij.

Pomežik pomladi z bezgom

19. 3. 2021

19. marca smo člani mlajše literarne sekcije Bezeg pomežiknili prihodu pomladi. Kot je navihana pomlad, smo bili navihani tudi mi. Z improvizacijsko predstavo smo na humoren način odigrali kako deluje naša skupina. Karikirano smo si sposodili našega predsednika društva Romana Verasa, ki smo ga predstavili kot ustvarjalca in človeka, ki nas je spodbudil, da smo začeli ustvarjati. Scenarij za tako imenovani Improbezeg sta napisali članici Sara in Kaja Bukovšak pod mentorskim vodstvom Jurija Marussiga.

Sara in Kaja: “Bilo nama je zelo všeč, sprva sva imeli precej treme, a med prestavo sva uživali. Še si želiva ustvarjati, saj nam je v mladinski sekciji zelo prijetno.”

Tudi maloštevilni gledalci smo ob upoštevanju vseh varstvenih predpisov uživali ob improvizaciji naših izvajalcev in upamo, da nas bodo kmalu presenetili z novim prikazom svojega ustvarjalnega dela.

Naš podpredsednik literarne sekcije in predsednik sekcije njenega podmladka Bezeg, Jurij Marussig, je prejel občinsko priznanje za izjemne kulturne dosežke v letu 2020

Priznanje mu je na virtualni slovesnosti Poezija iz mehurčkov na predvečer slovenskega kulturnega praznika izročil župan Občine Medvode Nejc Smole. S priznanjem pletenica vsako leto počastimo kulturne ustvarjalce, ki so s svojim delom prispevali k bogatenju našega kulturnega življenja. Letos so podelili samo eno pletenico, katero je prejel naš član pedagog, pesnik, pravljičar, lutkar, fotograf in tudi slikar Jurij Marussig.

Prav je, da se ob takšni priliki malce sprehodimo po njegovi življenjski in ustvarjalni poti.

Jurija Marussiga delo z mladimi spremlja že 28 let, svoje delo pa uspešno povezuje z ustvarjanjem v širnih zvrsteh kulture. V njegovem ustvarjalnem opusu se je nabralo sedem pesniških zbirk in sicer: Morje (1995), Vonj po suhi travi (1999), Šepetanja korenin (2002), Mavrični šal (2005), Marussine (2009), Marussine (v srbskem jeziku, 2010), Si to ti, mama? (2015).

Poezijo predstavlja ali samostojno, ali pa v družbi pesnikov, oziroma literatov na pesniških večerih, prireditvah in literarnih srečanjih v medvoški občini in po Sloveniji. Je član več društev, najaktivnejši pa je v KUD JaReM.

Izdal je tudi tri zbirke pravljic: Avtomobil v bolnišnici (2002), Črkovnjak (2006), Pravljice iz mavrice (2009), ki jih najmlajšim bralcem predstavlja s kamišibajem. Kamišibaj je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Ta oblika pripovedovanja zgodbe izhaja z Japonske.

Zadnja leta pa so ga prevzeli haikuji. Posvetil se je pisanju haiku poezije. Ker ga od mladosti spremlja tudi fotografija, je pričujoče fotografije opremil s haikuji, ki jih je kot pravi sam, ulovil v naravi. Pravzaprav je ujel trenutek iz narave v objektiv in na fotografiji poiskal haiku.

Prav njegova zbirka haikujev Večerna luna, so vzpodbudile besede, ki jih je ob rojstvu njegove zbirke napisal eden naših najboljših pesnikov Rudi Stopar: »PESNIŠTVO JE METUZALEM SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI, OBSOJENO NA TRAJANJE. ZASLUŽNI ZA TO SO PESNIKI, KOT JE AVTOR TE KNJIŽICE – ŠKOLJKE, V KATERI VSAKDO LAHKO NAJDE SVOJ BISER.«

Da je bil Jurij Marussig v letu 2020 kljub korona ukrepom, ki so nedvomno osiromašili tudi kulturno dogajanje v občini Medvode zelo aktiven govori že goli seznam njegovega ustvarjanja:

  • 4. 2. se je udeležil območnega literarnega srečanja JSKD Ljubljana okolica Izrekanja v Ljubljani;
  • 7. 2. je imel literarno srečanje v Dolskem Pr' Krač, Galerija 19;
  • 8. 2. je bral svojo poezijo na Prešernovanju, na mestnem trgu v Žužemberku;
  • 26 .2. - predstavitev ustvarjanja Romana Verasa Iz oči v oči, kjer je v kulturnem programu predstavljal haikuje iz svoje nove pesniške zbirke Večerna luna;
  • od 20. 3. pa do 1. 6. se je preselil na splet in v živo na facebooku bral tako svojo poezijo, kot poezijo drugih pesnikov in pesnic, ter črtice in zgodbe pisatelja Ivana Malavašiča. Tako je nastalo 32 kratkih kulturnih večerov preko spleta;
  • 2. 6.- je skupaj s pesniki iz Medvod prebiral poezijo na tržnici Medvode. Naslov Poezija na kile ima namen vzpodbujanja k branju in ustvarjanju poezije v kraju.
  • 23. 6. je soustvarjal literarni večer z naslovom Pred kresni večer so ti večeri pod Aljaževo trto, na večeru so se mu pridružile tudi mlade članice literarne skupine Bezeg
  • 1. 8. je izšla njegova deveta pesniška zbirka z naslovom VEČERNA LUNA, zbirka haikujev v kombinaciji s fotografijami
  • 12. 9. je pesniško zbirko predstavil na literarnem večer plesa, petja in poezije v Žužemberku,
  • 16. 9. pa v knjižnici Medvode predstavil svojo novo pesniško zbirko Večerna luna
  • 18. 9. branje haikujev iz zbirke Večerna luna pri predstaviti ustvarjanja Irene Cigale ob njeni 70 letnici.
  • od 20. 10. dalje se je ponovno preselil na splet
  • 1. 12. je izšla ena od njegovih pravljic v zbirki pravljic, prevedenih v španščino pod avtorstvom dr. Jasmine Markič, profesorice hispanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani
  • 4. 12. je s svojo poezijo sodeloval pri prižigu lučk v Medvodah

V času pandemije je s pomočjo kamišibaja posnel tri pravljice, ki so na ogled na youtubu.

Kot aktivni lutkar je za naše najmlajše interpretiral vloge v igrici za otroke Janček ježek.

Meseca februarja 2020 je ustanovil podmladek literarne sekcije, KUD JaReM, ki se imenuje Bezeg in združuje mlade literarne ustvarjalce. V mesecu decembru se je povezal s slovenskim društvom v Kanadi, kamor je poslal svoja do sedaj izdana knjižna dela in začel s projektom povezovanja njihovega društva s KUD JaReM, kjer je aktivni član.

Sodeluje tudi v novi lutkovni predstavi Petelinček Linček, fotografije iz pesniške zbirke haikujev pa pridno nanaša na platna, kjer nastajajo prave haige. Njegov cilj je naslikati 63 haig,

Pozitivno energijo je v čudno leto polno izzivov in prilagajanja vnesel naš Jurij, za kar mu iskreno čestitamo.

Razstava telopov

6. 10. 2020

Člani filmsko foto sekcije našega KUDa tudi v »času korone« ne mirujejo. Vestno zabeležijo na svoje aparate in kamere naše kulturne dogodke. V mesecu juniju so posneli film o nagradnem Ex temporu v Hrašah z naslovom Pravljični gozd. Film sedaj čaka na montažo in končno obdelavo. Kot vsako leto, ga bodo filmarji predstavili svojim članom pred letnim občnim zborom. V novembru se bodo s foto razstavo Ex tempore Hraše in Aljaževina 2020 predstavili v Klubu Jedro, decembra pa bodo tako kot vsa leta od ustanovitve Srečanj za mlade video in filmske ustvarjalce sodelovali s svojim filmom.

Za tokratni filmski foto večer pa so pripravili razstavo – izbor svojih vabil oziroma telopov ( to je kratko sporočilo predvajano na televiziji) na dogodke KUDa JaReM v rojstni hiši Jakoba Aljaža ali na številnih gostovanjih po Sloveniji. V svojem bogatem osem letnem delovanju se je nabralo preko 140 vabil. Bogata bera!

Popotovanje po Gvatemali

6. 10. 2020

Članica filmske foto sekcije Alenka Adamič je navdušena športnica, pohodnica in popotnica.

Njena želja po novih doživetjih jo vsako leto popelje v njej neznane kraje in doživetja. Pot jo je vodila na tracking po Himalaji, prehodila je Jakobovo pot v Camino, obiskala Čile in Peru, nazadnje pa je zabeležila svoje enomesečno popotovanje po Gvatemali. Ime Gvatemala pomeni v majevskem jeziku »Dežela dreves«, kjer Maji predstavljajo 40 % prebivalstva, ki govori 21 svojih jezikov. Gvatemala je republika, ena najbolj revnih držav Latinske Amerike, kjer je še vedno veliko kriminala. Ob doslednem upoštevanju vseh varnostnih priporočil pa se lahko potuje varno. Pokrajina je barvita, v visokogorju so še trije delujoči vulkani, ljudje so prijazni.

Majevska civilizacija sega v obdobje med 2000 pr. n. št. do nekje 1500 n. št. Poznani so predvsem po veličastni arhitekturi, keramičnih izdelkih, razvili so pravo fonetično pisavo, bili so izvrstni matematiki, poznan je njihov koledar, prepoznali so vrednost kakavovih zrn…

Želja po izpopolnjevanju španskega jezika jo je pripeljala v kraj San Pedro La Laguna, ki ima samo 12.000 prebivalcev, ki živijo zelo skromno. Ukvarjajo se s poljedelstvom, ženske pa s tkanjem in zelišči, ter seveda s turizmom, ki pa k sreči v tem kraju še ni preveč razvit. Izbrala si je manjšo šolo, ki leži na vzpetini, kjer ima vsak učenec svoj prostor, mizo, tablo, dva stola in prelep razgled na jezero. Dopoldne je 14 dni obiskovala šolo, popoldne pa si je samostojno ogledovala bližnje kraje, ki ležijo ob jezeru Atitlan, za katerega pravijo, da je najlepše jezero v Srednji Ameriki. Drugi del svojega bivanja v Srednji Ameriki pa je namenila obiskom po majevskih svetiščih Tikal, Uaxactin, Yakha in Quiriguia in ogledom drugih običajev. Doživela je praznovanje Črnega Jezusa, ki je zmes praznovanja katoliške vere in staroselskih običajev. Z možnarji pokajo, kadijo, procesija je spremljana z glasbo, plešejo stare plese v maskah. Prava paša za oči. Spoznavala je življenje v drugih delih Gvatemale.

Za naslednjo svoje popotovanje pa ima izbrano destinacijo v Butan in Nepal, ki pa ji je, kljub plačanim taksam, za sedaj zaradi covida 19 nedosegljiva.

Ustvarjalnost ne pozna meja – 70 let Irene Cigale

18. 9. 2020

Pa še ena naša članica praznuje letos 70 letnico rojstva. To je Irena Cigale, ki se nam je tako kot Vera Žagar predstavila s samostojno razstavo tudi sama. Odprtje je bilo v petek, 18. septembra, prav tako v Aljaževi domačiji.

Irena je nemirna duša. Neprestano išče, za njo je to nujno. Brezdelje bi jo ubilo. Irena je na razstavi, predstavila svoje raznovrstne dejavnosti, ki so prikaz njenega nemirnega duha.

Likovni del nas popelje od prvih slik in čudenja nad lepoto narave, do raziskovanja tako vsebine in tehnike upodobitve. Svoje željene učinke velikokrat doseže z dodajanjem naravnih materialov, nekatere pa podkrepi tudi s prelivanjem barv.

Irena je velika mojstrica klekljanja. Idrijska čipka ji je prirasla k srcu. Tudi tu neprestano išče. Noče ustaljenih vzorcev, raje jih napravi sama. Njen sin, naš kolega Matej jih pozneje oblikuje računalniško, kar velja predvsem za nakit.

Tudi njeno literarno izražanje, je že samo po sebi iskanje, tudi za njene razstavljene knjige, ki so vredne ogleda in pohvale. Irena želi nekaj novega, napiše malo drugače kot drugi, kako jo bodo razumeli, je pa ne briga pretirano.

Ampak beseda, čeprav je lepa ji še ni dovolj. Irena se posveča tudi izdelovanju nakita. Ta je iz različnih materialov in ga ne prodaja, ga podarja. Zadnji sprehod po razstavi pa nas vodi k zdravilnim rastlinam. Te jo spremljajo celo življenje. O njih je v otroštvu vedela več, kot večina odraslih. Razstava je zgovoren dokaz.

Svoje znanje pa še vedno nadgrajuje in pravi:

“Nikoli človek ne zna dovolj. Tako neznatni smo. Vsak nasvet, vsako sprejemanje novega znanja je dragoceno.”, je prepričana.

Naša oblačilna dediščina – navdih preteklosti za delo v sedanjosti

15. 9. 2020

Sonja Porenta, članica KUD JaReM se je v torek, 15. septembra v Aljaževi domačiji predstavila z deli, ki so nastajala med njenim lanskim in letošnjim dogodkom, pa s svojo bogato zbirko in seveda na koncu z novim izdelkom – kočemajko, ki je sešita in vezena ročno. Čeprav je njeno znanje o krojenju in šivanju, tako pravi sama boljše v teoriji kot praksi, se je vseeno odločila, da si sama naredi kočemajko. Pri izdelavi, tako nam je dejala: “Sem se poskušala približati čim bolj starim primerkom, ampak povsem mi to ni uspelo.”

No, mi obiskovalci pa se z njo nismo strinjali, še posebej zato ne, ker ji je visoko priznanje ob koncu predavanja tako za predavanje, kot njene izdelke izrekel eden največjih poznavalcev oblačilne dediščine v Sloveniji, naš častni član, dr. Bojan Knific.

Med deli iz njenega zadnjega obdobja moramo omeniti klekljano čajno lučko, velikonočni prt z barvno vezenino na vogalih in v sredini, s svileno črno nitjo vezen s slovansko kito ovratnik na rokavcih in pa seveda dva črna in dva bela čelnika. Zanimiva je bila tudi njena predstavitev obnove, črne noše domačinke iz Pirnič, pa tudi nekaj kostumov za lutke v lutkovni igrici Janček-ježek in njen biser -miniaturno Tončiko v pražnji (pre)obleki.

Iz Sonjine bogate večletne zbirke pa omenimo še posebej ošpetelj (rokavce), sešit in izvezen v celoti ročno. Zanj je bila na 3. festivalu vezenin v Velenju (2014) nagrajena v kategoriji Naj po starem zgledu vezeno oblačilo.

Tu so še zavijačka – primer bele vezenine, predpasnik, pa njena najžlahtnejša mojstrovina peča, katero je ustvarjala več kot pol leta. Vse tri naštete mojstrovine so poustvarjene po originalu iz muzeja oz. peči, ki jo hrani družina Bojana Adamiča.

Med nagrajena dela sodi tudi mala avbica, ki je bila na Dnevu noš v septembru 2013 v Kamniku, v kategoriji novejših avb, izbrana za Naj nova avba. Sledi pa še cela vrsta avb. Avba, narejena po zgledu koroške zlate avbe, avba z zlato vezenim čelnikom, krožnikasta avba, avba z vezenim črnim čelnikom in …

Marljiva mojstrica Sonja Porenta je ob koncu svoje predstavitve še posebej poudarila: “Za mano je kar veliko ur dela, veliko je bilo poskusov gubanja blaga, krojenja, šivanja, heftanja … Če nimaš nikogar, ki bi ti pokazal kako se dela, je dolga pot do končnega izdelka, zato pa zelo spoštujem delo ljudi v preteklosti in spoštujem dediščino.”

Naša kulturna dediščina je zelo bogata, zato smo nanjo ponosni. To, na kar je človek ponosen, pa želi in mora predstaviti tudi drugim.

2. Ex-tempore Kras “Ekocentrizem 2020”

20. 8. 2020

ki ga je organiziralo KULTURNO DRUŠTVO KRAS v sodelovanju z Botaničnem vrtom Sežana, se je udeležilo tudi devet članov našega društva KUD JaReM, od tega dve najmlajši članici sedemletni Helena in Sofija Meglič. Odprtje razstave je bilo v petek, 28. 8. 2020 pred vilo Mirasasso.

Naši člani so dosegli zavidljiv uspeh, saj so se vsi uvrstili v izbor za razstavo, ki bo v Kulturnem domu Sežana, novembra letos. Člani strokovne žirije pa so namenili posebno priznanje za odličnost Nevenki Verbič, drugo nagrado pa naši slikarki Taji Regent Veras.

Razstava Vere Žagar ob njeni 70-letnici rojstva

28. 8. 2020

Že v osnovni šoli je uživala v slikarstvu, pa v glasbi, ročnih delih in pri telovadbi, svoje želje po ustvarjanju pa je uresničevala skupaj z otroki v vrtcu, kjer so risali, izrezovali, ustvarjali z glino, plastelinom …

Ko pa je prišla upokojitev je nadaljevala z ustvarjanjem. Vključila se je likovno sekcijo KUD Zbilje, kjer ji je predvsem slikarka Renata Grmovšek nudila kvalitetno slikarsko izobrazbo.

Vera najraje slika pokrajine, tudi morske, sledijo pa ji različna tihožitja. Če nima pri sebi slikarskega pribora, potem motiv fotografira in ga doma pretvori v slikarsko podobo. Njena dela so sicer veren posnetek obstoječega motiva, kljub temu pa nekatere z dodajanjem različnih naravnih dodatkov- kot je pšenični zdrob, mivka, slama, seno, ali šivanjem srebrnih nitk obogati ter podkrepi svoja notranja občutja. Veri ležijo vse tehnike slikanja, razen olja, najlepše pa so njene miniaturne slike v tehniki akvarela.

Občudovali smo tudi Verine izdelke domače in umetnostne obrti. Zanimivi so pleteni copatki za dojenčke, imenovani račke, pa rože iz najlona v malih lončkih in pisanice, prepletene s perlicami, ter seveda različne voščilnice, pa ura, vgrajena v lepo oblikovanem glinenem krožniku in steklenica z atraktivno, ter značilno vinsko dekoracijo. Res, lepi so njeni uporabni izdelki domače in umetnostne obrti.

V prepolni Aljaževi galeriji so ta prijeten kulturni dogodek popestrili tudi orgličar Franc Vidrih, pianistka Barbara Verhovnik, ter flavtistka Laura Felicijan.

KUD JaReM je zelo aktiven, COVID-19 ga ne ustavi

KUD JaReM je v mesecu avgustu in septembru nadaljeval s svojimi načrtovanimi aktivnostmi. Za prijeten dogodek so v sredo, 26. avgusta poskrbele članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad, ki so skupaj s članicami Društva invalidov iz Šiške spletle kar 500 parov copatk za novorojenčke Ljubljanske porodnišnice. Zelo aktivni so bili člani likovne sekcije, saj sta dve članici, Vera Žagar in Irena Cigale ob 70 letnici rojstva pripravili slikarsko in razstavo izdelkov domače in umetnostne obrti, ter drugih njunih aktivnosti. Kar devet članov likovne sekcije se je udeležilo 2. likovnega EX -Tempora Kras, 28. avgusta v Sežani, nekaj manj pa 5. EX Tempora v soboto, 12. septembra v Vodicah. Podpredsednik literarne sekcije, Jurij Marussig, se je v sredo, 16. septembra v Medvoški knjižnici predstavil s svojo novo pesniško zbirko haig z naslovom Večerna luna. Za vrhunec dogodkov pa je poskrbela naša članica Sonja Porenta z razstavo in predavanjem o oblačilni dediščini.

Da pa je eno izmed načel našega KUD JaReM povezovanje in sodelovanje s podobno mislečimi posamezniki, društvi, institucijami, z vsemi, ki si žele tesnega sodelovanja obrodilo ponovno bogat sadež, pa je visoko priznanje našemu predsedniku Romanu Verasu, PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE VODICE, ki ga je prejel na slavnostni seji Občine Vodice, 9. septembra letos za predano meddruštveno in medobčinsko sodelovanje na kulturnem področju in zavzeto spodbujanje mladih k umetniškemu izražanju.

EX – tempore Aljaževina 2020 “Abstrakcija”

29. 6. 2020

Povsem drugačen odziv in drugačne občutke, pa je glede časovne izvedbe in teme pomenil za udeležence že 4. tradicionalni nagradni likovni EX - Tempore Aljaževina 2020. Z razliko od Hraš, kjer so likovniki ustvarjali le en dan, pa so imeli slikarji tokrat kar en mesec časa, ob enem pa so ustvarjali zelo zahtevno temo abstrakcijo.

Prav zaradi težavnosti razumevanja in upodabljanja te likovne zvrsti in želje mnogih udeležencev, smo nosilno temo letos ponovili, obenem pa je bil v Zbiljah organiziran izobraževalni tečaj slikarskega upodabljanja abstrakcije. Vodil ga je akademski slikar mag. Peter Gaber, prav tako kot predavanje meseca februarja z ogledom slik slovenskih umetnikov modernistov v Moderni galeriji. Udeležencem, bilo jih je več kot štirideset članov likovnih sekcij KUD JaReM in KUD Zbilje, ter slikarjev iz mnogih drugih slovenskih krajev je najprej spregovoril o zgodovini in pojavih abstraktnega slikarstva v svetu, nato pa na primerih razstavljenih slik še o osnovah abstraktnega slikanja pri nas.

Da je bilo izobraževanje uspešno, pa dokazujejo besede članov letošnje strokovne žirije, prof. dr. Janeza Bogataja, Anamarije Stibilj Šajn in mag. Petra Gabra katera sta na odprtju razstave, v ponedeljek, 29. junija letos na Aljaževini poudarila, da so udeleženci dojeli bistvo abstraktnega slikarstva in poustvarili veliko domiselnih in kvalitetnih del.

Strokovna žirija je zato podelila dve pohvali, prejela sta ju:

  • Milivojka Cerar za uspešno nadzorovano barvno raziskovanje v sliki ROJSTVO
  • Tomi Albreht za razmerje med risbo in barvnim modeliranjem v sliki ODKLOP

In tri nagrade:

  • 3. nagrado je prejela Jasna Vitez za sliko ZGODBE
  • 2. nagrado je prejela Erna Kopše za sliko PREBUJANJE
  • 1. nagrado je prejel Luka Miklavžič za sliko ROJSTVO

Nagrada je v obliki darilnih bonov za nakup slikarskega materiala v trgovini ART, prvonagrajencu pa pripada še samostojna likovna razstava v Aljaževi galeriji februarja 2021.

Na koncu so bili udeleženci seznanjeni še z nosilno temo prihodnjega 5. nagradnega EX - Tempora Aljaževina 2021, ki bo upodabljanje motivov iz bogate lokalne in regionalne mitologije in legend.

Razstava bo odprta do srede meseca avgusta, ogled pa je možen po predhodnem dogovoru na telefon 051 212 235.

EX – tempore Hraše 2020 “Pravljični gozd”

27. 6. 2020

Kljub korona virusu in omejitvam je KUD JaReM izpeljal kar dva od treh najpomembnejših likovnih dogodkov v medvoški občini Nagradna likovna EX - Tempora Hraše in Aljaževina 2020.

Pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah je potekal v soboto, 27. junija 2020. enodnevni 3. nagradni EX -Tempore Hraše 2020. Tema je bila prikupna, malce fantazijska, saj so likovniki, bilo jih je preko trideset, upodabljali pravljični gozd. S to vsebino so se »spopadli« tudi najmlajši udeleženci v dopoldanski likovni delavnici , ki jo je vodila akademska slikarka Andreje Eržen. Drugi najmlajši udeleženci pa so oblikovali izdelke domače in umetnostne obrti še v sočasni delavnici, ki sta ju vodili Marija Podvez in Irena Cigale, seveda na isto temo, pravljični gozd.

Likovniki, katere ni zmotila niti huda pripeka so ustvarjali tako rekoč neprekinjeno dobrih devet ur. Trud se jim je poplačal, saj so izpod njihovih čopičev nastala izvirna likovna dela, na katerih so poleg zanimivih upodobitev pravljičnega gozda prevladovala tudi pravljična bitja, pa gozdne živali in gozdni sadeži, seveda spremenjeni največkrat v bivanjske prostore pravljičnih bitij.

Ugodno oceno z nekaterimi zanimivimi predlogi so podali tudi člani strokovne žirije Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in kritičarka, profesor dr. Janez Bogataj in predsednik žirije akademski slikar, mag. Peter Gaber, ter podelili dve pohvali in tri nagrade. Prejeli so jih:

  • Roman Veras pohvala za slikarski pristop in vključitev pravljičnih likov v sliki PRAVLJIČNI GOZD
  • Janja Praček pohvala za motivno zasnovo v sliki PRAVLJIČNA ROMANCA
  • 3. nagrada Renata Grmovšek: V GOZDU
  • 2. nagrada Nevenka Verbič: ČAROBNI GOZD
  • 1. nagrada Nikolaj Petrevčič: JESENSKI GOZD

Na odprtju razstave, bila je istega dne zvečer, pa se je predsednik KUD JaReM Roman Veras zahvalil soorganizatorju dogodka, članom TD Hraše, ki so tako kot vsako leto tudi letos s svojim delom v veliki meri omogočili to lepo, ustvarjalno in tradicionalno kulturno prireditev.

Bil je kresni večer, kakor v duši nemir …

19. 6. 2020

Letošnji predkresni večer pod Aljaževo trto, v Zavrhu pod Šmarno goro, je zaznamovala žlahtna primorska govorica, rezijansko narečje ter naša, jarmovska beseda. Literarna sekcija KUD JaReM je v goste povabila pisatelje in pravljičarje iz goriškega literarnega društva GOvoRICA Darinko Kozinc, Sabino Vostner ter Dragano Maroševič in njeno hčerko Emo, iz KD Nit Posočje, Benečija, Rezije pa sta se predstavila Marjeta Manfreda in Rok Alboje. V svojem programu so člani predstavili pravljice, ki se že stoletja prenašajo iz roda v rod, temeljijo pa na zavednosti slovenstva v tamkajšnjih krajih. Tamkajšnji prebivalci so namreč skozi stoletja doživljali borbo za ohranitev slovenskega jezika ter predvsem borbo za lastni obstoj.

Ob kresu, ki je grel kar precej hladen junijski večer sta se prvič predstavili tudi članici mlajše literarne sekcije Bezeg KUD JaReM in sicer Sara ter Kaja Bukovšak. Mladi literarni ustvarjalki sta tudi zelo uspešni v lutkovni sekciji KUDa JaReM. Del svojega literarnega opusa je predstavil tudi medvoški pesnik Jurij Marussig, prav tako član literarne sekcije KUD JaReM. Predkresni večer pa je s svojimi mehkimi besedami povezoval, predsednik literarne sekcije, Matej Cigale.

Tiha in sproščujoča melodija nas je iz ozadja vodila skozi ves večer in krasila žlahtno literarno besedo. Naj bo takšnih večerov še veliko!

Jarmovce korona virus, COVID-19 ni mogel odvrniti od ustvarjanja

Kljub korona virusu in omejitvam, je KUD JaReM od meseca januarja pa do konca junija letos izpeljal kar tri lutkovne predstave Janček – ježek, štiri literarne večere; prvi je bil posvečen spominu na našo pokojno članico Andrejko Jereb, drugega so člani literarne sekcije posvetili Francetu. Prešernu na Dolskem PR' KRAČ, tretji je bil namenjen umetniku – slikarju Romanu, četrti pa nas je spomnil na pravljična bitja ob kresnem času.

Jarmovcem je uspelo v tem času uspešno izpeljati tudi redni občni zbor, zelo aktivni in uspešni pa so bili na likovnem polju. Skupaj s člani filmsko foto sekcije smo v Jedru in na Občini Medvode pripravili fotografsko in slikarsko razstavo najboljših del iz likovnega EX - Tempora HRAŠE - ALJAŽEVINA 2019. Poleg samostojne slikarske razstave z naslovom ZA SRCE IN DUŠO lanskoletnega prvonagrajenca likovnega EX - Tempora Aljaževina 2019 Romana Verasa.

Člani likovne sekcije so se udeležili tudi nekaterih EX – Temporov izven občinskih meja. V počastitev Dneva državnosti pa sta na Aljaževini Nevenka Verbič in Roman Veras pripravila še samostojno likovno razstavo OD REALIZMA DO ABSTRAKCIJE. Vzporedno s to razstavo je KUD JaReM pripravil na Aljaževini še razstavo IDRIJSKE ČIPKE dveh velikih mojstric Ančke Rup iz Kranja in članice KUD JaReM Sonje Porenta iz Medvod.

Na področju likovnega ustvarjanja pa moramo šteti kot največji uspeh članov društva zelo uspešno organizacijo kar dveh od treh najpomembnejših likovnih dogodkov v medvoški občini nagradna likovna EX - Tempora Hraše in Aljaževina 2020. Vsekakor pa ne smemo pozabiti tudi velike vneme članov lutkovne sekcije, ki so v tem času izdelali že skoraj celotno scenografijo in večino lutk, ter opravili vrsto vaj za novo lutkovno igrico PETELINČEK LINČEK

Nagradni Ex-tempore Aljaževina – Hraše 2019

31. 1. 2020

KUD JaReM in KUD Zbilje že vrsto let organizirata likovna srečanja, poimenovana Ex -tempore Aljaževina in Hraše. Letošnjo razstavo, ki smo jo odprli v petek, 31. januarja v medvoškem Jedru, je rezultat teh dveh srečanj in smo jo poimenoval Nagradni ex tempore Hraše – Aljaževina 2019. Razstavljena so nagrajena dela, ter slike, ki so dobile posebna priznanja, oziroma pohvale s strani strokovne žirije, enakovredno pa jo bogatijo fotografije obeh dogodkov, katere so delo članov filmsko foto sekcije KUD JaReM.

Že sam naslov govori, da sta bila oba likovna dogodka nagradna, po nosilnih temah pa povsem različna. V Hrašah se je slikalo detajle arhitekture našega podeželja, na Aljaževini pa likovno zelo težko in zahtevno tematiko abstrakcijo.

Ustvarjena dela je ocenila strokovna komisija v kateri sta bila akademski slikar, magister slikarstva Peter Gaber, ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

V Hrašah so si te nagrade prislužili Roman Veras, Anamarija Samec in Tone Gaber, na Aljaževini pa Roman Veras, Tomi Albreht in Nina Meglič.

Razstavljene slike iz Hraš, ne le nagrajene, izražajo bistvene značilnosti kulturnega bogastva slovenskega ljudskega stavbarstva, ki so nam ga zapustili naši predniki s podeželja, iz Aljaževine pa pestrost osebnega razmišljanja in upodabljanja lastnih likovnih predstav, oziroma doživljanj.

Obeh likovnih srečanj so se udeležili tudi najmlajši, še ne šoloobvezni otroci, ter prav vneto in zagnano slikali samostojno, ali pa pod mentorstvom kolegice slikarke Andreje Eržen.

– Roman Veras

Pogovor o abstrakciji

2. 2. 2020

KUD JaReM bo tudi letos od 30. maja do 28. junija organiziral tradicionalni, že 4. nagradni likovni EX -Tempore ALJAŽEVINA 2020.

Glede na lanskoletne želje mnogih udeležencev, bo ponovno nosilna tema »Abstrakcija«. Prav zaradi težavnosti razumevanja in upodabljanja te zelo težke likovne zvrsti, je bilo na željo mnogih organizirano že nekaj tečajev slikarskega upodabljanja abstrakcije. Tečaje vodi v Zbiljah naš kolega akademski slikar mag. Peter Gaber.

Dogovorili smo se za organiziran ogled slik slovenskih umetnikov – modernistov v Moderni galeriji, katerega smo realizirali v nedeljo, 2. februarja. Tu je kolega, slikar Peter Gaber, več kot štiridesetim udeležencem, članom likovnih sekcij KUD JaReM in KUD Zbilje, ter slikarjem iz mnogih drugih slovenskih krajev najprej spregovoril o zgodovini in pojavih abstraktnega slikarstva v svetu, nato pa na primerih razstavljenih slik še o osnovah abstraktnega slikanja pri nas.

Na osnovi tako pridobljenega znanja si bomo udeleženci lažje zamisli naše predstave in zamisli o naših slikah na letošnjem likovnem EX-Temporu Aljaževna 2020.

Votek na platnu

28. 1. 2020

Kako je deževalo, tistega 28. januarja! Zdelo se je, da bo preglasilo vsak, še tako močan zvok. Zbrali smo se, Andrini prijatelji iz Medvod, Ljubljane, Nove Gorice in njen mož iz Idrije, da bi prisluhnili njenim pesmim iz zadnje, četrte pesniške zbirke VOTEK NA PLATNU.

Večer smo pripravili člani KUD JaReM. V izbo rojstne hiše Jakoba Aljaža v Zavrh je prodiralo udarjanje dežja vse dotlej, ko so ga preglasili pomirjujoči prijetni zvoki kitare.

Glasbo, kraljico med umetnostmi, je izbrala Jerica Meglič, predvajal jo je Marko Cigale. Vezni tekst smo brali Roman Veras, Irena Cigale in Matej Cigale. Andra je bila naša članica in še dlje članica Literarnega društva iz Nove Gorice GOVORICA. Doslej so že nekajkrat dokazali, da so jo prepoznali kot veliko ustvarjalko in dobro prijateljico. Vključili so se v naš recital in interpretirali njene pesmi. Njihova predsednica mag. Darinka Kozinc je dodala nekaj besed o delovanju GOVORICE.

Iz Nove Gorice so prišli še naslednji interpreti: mag. Marija Mercina, Bore Mitovski, Ljuba Krušič in Tanja Ocelić. Platno, stkano z ljubeznijo in čutnostjo, je bilo stkano.

Ob prigrizku smo spontano, kot bi se poznali že dolgo, tkali nove vezi in si obljubili nadaljnje sodelovanje. V spomin na dogodek smo naredili kar nekaj fotografskih posnetkov.

– Matej Cigale

Arhiv novic