Novice, dogodki in prireditve

Likovna ex tempora Hraše – Aljaževina 2024

1. 7. 2024

Vsakoletna navada KUD JaReM je, da ob praznovanju občinskega praznika v juliju, ko se je pred 179 leti v Zavrhu pod Šmarno goro rodil občinski zavetnik Jakob Aljaž, izvedemo dve likovni druženji. Letos sta bila oba tradicionalna dogodka pod vprašajem. Od občinske komisije za sofinanciranje kulturnih dejavnosti nismo prejeli niti centa za omenjena ex tempora, katera sta bila do sedaj tudi nagradna. Nagrajenci so včasih prejeli darilne bone za nakup likovnega materiala, letos pa nič. Vendar smo “trmasti jarmovci” oba izpeljali s pomočjo donatorja, članov Turističnega društva Hraše in naših članov.

V toplem sobotnem večeru smo v Hrašah, pred cerkvijo svetega Jakoba dopoldne ustvarjali, zvečer pa predstavili vsa likovna dela ter izdelke, ki so jih na ustvarjalnih delavnicah pod vodstvom Urške Lah in Nevenke Verbič ustvarili najmlajši udeleženci in njihovi malo starejši dedki in babice. Starostni razpon je bil od 5 do 85 let. Na odprtju razstave v ponedeljek smo obiskovalcem na Aljaževini predstavili najboljša likovna dela nastala v Hrašah na temo Gozd.

  • Bronasta plaketa Anamarija Meglič – Krošnja ob jezeru,
  • Srebrna plaketa Tone Gaber – Korenine,
  • Zlata plaketa Binca Lomšek – Pomlad v brezovem gaju.

Tema letošnjega ex tempora Aljaževina 2024 je bil Garteljc. Predsednica žirije likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, je ugotovila, da se pri razstavljenih delih pozna, napredek tudi zaradi prehodnega predavanja te vsebine.

  • Pohvali sta prejela Jože Sušnik – za metjejsko doslednost slike Vrt in 10 letna Helena Meglič za dialog med ploskovitostjo in prostorskostjo globine v svoji sliki Kraški vrt.
  • Bronasta plaketa – Nevenka Verbič Ostal je samo gartlc, za tenkočutnost in liričnost likovne izvedbe,
  • Srebrna plaketa – Taja Tadeja Špenko Za ograjo, za nagovarjujočo moč perspektive,
  • Zlata plaketa – Roman Veras Gartlc moje babice, vsak element ima svojo vsebino.

Pa še eno zanimivost so slišali udeleženci odprtja razstave. Predsednica žirije je razglasila nosilni temi obeh likovnih ex temporov: Hraše 2025 Imam krompir …, Aljaževina 2025 Oj, mladost ti moja …

Njuno veselje je naše bogastvo – Andreja Stržinar in Sonja Porenta poustvarjata oblačilno dediščino

Avtorici razstave dr. Ana Vrtovec Beno in mag. Tatjana Dovžan Eržen sta v sodelovanju z Andrejo Stržinar in mano Sonjo Porenta pripravili razstavo, pravzaprav gre za dve ločeni razstavi z enim konceptom, prikaz obujene oblačilne dediščine. Andreja razstavlja v Stebriščni dvorani, moja zbirka je razstavljena v Galeriji Mestne hiše, Glavni trg 4 v Kranju, otvoritev je bila 13. 6. 24.

Na mojem lanskoletnem dogodku v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu je bila prisotna tudi mag. Tatjana Dolžan Eržen iz muzeja, v pogovoru po dogodku sva bili enotnega mnenja, da je moja zbirka že dovolj obsežna za razstavo, predlagala je tudi sodelovanje Andreje Stržinar s kostumsko podobo iz različnih časovnih obdobij in priprave so stekle, narejen je bil osnutek ki je tudi bil sprejet. Na moji razstavi si je možno ogledati tri peče, belovezeno zavijačo, sedem različnih avb, rokavce, kočemajko, nekaj spodnjega perila, manekena Tončiko v svečani preobleki (na ogled je tudi moja knjiga) in kot zadnji izdelek, ki sem ga izdelala je kožuh iz ovčjih kož, vezen in ročno sešit. Za primerjavo novega s starim se razstavlja tudi nekaj predmetov iz muzejske zbirke oblačil. Poudarek je tudi, da so bila oblačila nekoč bolj cenjena in ko niso več služila svojemu namenu, so jih podarili naprej oziroma so jih prekrojili in s tem omogočili ponovno uporabnost. Razstavo si je možno ogledat do 18. 8. 24

V preteklem letu sem prejela občinsko priznanje za svoje ljubiteljsko delo, v nagovoru sem povedala, da se trudim k prepoznavnosti oblačilne dediščine nekoč narodne noše (sedanji izraz je kostum), to nadaljujem s to razstavo, še prej pa z množičnim obiskom Slovenskega rokodelskega festivala na Brdu pri Kranju v začetku junija, kjer je bilo veliko zanimanja za moje delo še posebej za Avbo z zlatim čelnikom, ki je bila že prej razstavljena na Trienalu rokodelstva v Slovenj Gradcu, Ljubljani in na pobudo Posavskega muzeja tudi v Brežicah.

Predavanji prof. dr. Janeza Bogataja in Anamarije Stibilj Šajn

1. 6. 2024

Predavatelja sta nam likovnikom predstavila tematiko letošnjega ex tempora GARTELJC – HIŠNI VRT na Aljaževini in GOZD v Hrašah.

Garteljc ima po slovenskem območju lokalno drugačna poimenovanja, garkelc, zevnik, gartel, pungert flančnik … in še kakšen naziv bi se še našel za poimenovanje zemljišča v bližini hiše, ki je namenjen predvsem gojenju zelenjave, dišavnic, rož.

Slikovno nam je predstavil graščine, z lično urejenimi vrtovi, ograjenimi, da se je vedelo, do kam lahko stopi služinčad in seveda tudi divjadi. Ena od prikazanih graščin, je sedanja bolnica Petra Držaja v Šiški. Sledili so slikovni prikazi vrtov na vasi, ob mestu (Plečnikov vrt), na hribovitih pobočjih. Izrazil je všečnost naravnih materialov za ograje in tudi za dodatke v vrtu, fižolovke in ptičja strašila. Žal danes prevladujejo trajnostni materiali, plastenjaki …

Prav pri strašilih je pokazal zanimivo obmestno strašilo, katerega oblačila se menjajo ustrezno letnemu času. Gospa res lepo skrbi in oblači to strašilo.

Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pa se je posvetila tematiki GOZD. Včasih so se ljudje bali iti v gozd, ker je prevladovalo mišljenje, da tam delujejo nadnaravne sile, da hudič polhe goni – slikovna predstavitev iz Valvazorjeve Slava vojvodine Kranjske. Videli smo fotografije nekaj različnih gozdov, glede na rast in vir svetlobe, skrivljene in z mahom poraščene veje … skratka stvari, ki burijo domišljijo opazovalca, slikarja.

Anamarija Stibilj Šajn, nas je opozorila na katere likovne zakonitosti moramo biti pozorni: upoštevanje prostora, oblike in ploskve, linije, barve, svetlobe, strukture, teksture in ne na zadnje kompozicijo. Slikovno nam je predstavila posamično zakonitost.

Veliko bi se dalo pisati, a njen zadnji poudarek in želja sta bili, da se upoštevajoč slikovne zakonitosti predvsem individualno izrazimo.

Več kot zanimivi in zelo poučni predavanji!

V deželi grmečega zmaja – BUTAN

23. 4. 2024

Zaprisežena športnica, pohodnica in filmarka Alenka Adamič je že od začetka ustanovitve društva članica naše foto filmske sekcije. Ker je navdušena popotnica, je pripravila številne filmske in foto prispevke s svojih potovanj po Južni, Srednji Ameriki, Aziji, Antarktiki, Mongoliji in Evropi. Nepozaben je bil prikaz njenega trekinga po Himalaji, poti v Čile in Peru. Pešačila je v Camino. Kjer koli je mogoče svoje številne filmske slike podloži z glasbo svojega očeta Bojana Adamiča. Nazadnje nas je lansko leto marca popeljala v daljni Nepal, v deželo, ki je divja, a neverjetno lepa, so spoznavali majhne rustikalne vasice, srečavali budistične menihe in ženske v čudovitih tradicionalnih oblačilih, obiskali nedotaknjene samostane in videli starodavne utrdbe in kraljevo palačo v glavne mestu Mustanga.

Zanimivega popotovanja z Alenko se je udeležil tudi častni generalni konzul Nepala v Sloveniji – njegova ekselenca Ashwin Shresta.

V današnjem potepanju, pa nas je popeljala v deželo pod himalajskimi sedem- in osemtisočaki, deželo, odrezano od hrupnega sveta, zavito v legende in mite, skrivnostne plese mask v srednjeveških budističnih samostanih in mogočnih trdnjavah (dzongih), dežela, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, bujno floro ter zanimivo favno, dežela, ki bi utegnila biti Šangri La (dežela blaginje, sreče, miru).

To je mala gorska država v južni Aziji v himalajskem pogorju med Indijo na jugu, vzhodu, zahodu in Kitajsko na severu. Na zahodu jo ločuje od Nepala indijska zvezna država Sikim; proti jugu jo od Bangladeša ločujeta indijski zvezni državi Asam in Zahodna Bengalija.

Že pred tisočletjem so se pod Himalajo in onstran njenih zasneženih vrhov razvile zanimive, močne in vplivne civilizacije, kraljestva, ki so bodisi utonila v zgodovini ali so jih vase posrkale države, ki so se skozi čas oblikovale v tej nemirni regiji.

Tudi Nepal od leta 2008 ni več kraljevina in tako je ostal le še Butan, zadnja himalajska kraljevina ali kot jo sami radi imenujejo Kraljestvo grmečega zmaja – Druk Yul, saj za grom tam pravijo, da je zvok rjovenja zmajev. Kot samostojna popotnica s svojim voznikom in vodičko je imela lepo priložnost spoznavati njihovo deželo, navade, zanimivo zgodovino, kulturo in vero.

Sedaj pa še nekaj Alenkinih utrinkov in opis njene poti.

“Kraljevino Butan sem obiskala maja leta 2023. Gibala sem se na višinah od 2.200m (Paro) do 3.350m (Kunzandrak tempelj). Sedemdnevni program sem agenciji Clear Path predlagla sama, saj sem se želela podati 280 km v notranjost dežele (9ur vožnje v eno smer), to je v okrožje Bumthang, ki predstavlja duhovno središče Butana. Tukaj je meditiralo veliko svetih mož, nekateri so pustili svoje odtise, drugi so iskali skrite zaklade.

Potovala sem sama s šoferjem in vodičko. Obiskovala sem dzonge (trdnjave), samostane, templje, bila v živalskem vrtu, na tržnici, se kopala v stone bath – kjer vodo segrejejo z vročimi kamni, prehodila del Transbutanske poti, prebivala na kmetiji, se srečala z nuno Pemo, s katero sva prijateljici na FB-ku in med drugim prisostvovala otvoritvi muzeja v Jakarju, ki ga otvorila mati kraljica, se tam rokovala z ministrom za zunanje zadeve…

In seveda sem tudi poskušala njihovo res izredno pekočo hrano s čilijem.

Vesela sem, da sem imela možnost spoznati to zanimivo himalajsko kraljestvo, ki je še vedno delno zavito v skrivnosti in magijo, kjer so prebivalcem zelo pomembni njihova zgodovina, kultura in vera, kjer sledijo tradiciji tako v arhitekturi, kot načinu oblačenja, pri verskih obredih, hrani, odnosih.

Dežela ki je bila vedno samostojna, od leta 2008 pa jo vodi sedanji, peti kralj po vrsti, Jigme Khesar Namgyel Wangchuck.

Moja vodička Sonam mi je, poleg zgodovinskih in verskih dejstev, predstavila tudi njihovo filozofijo plačila pristojbine za trajnostni razvoj (obvezna dnevna taksa), s katero med drugim tudi urejajo število turistov in znaša trenutno 100 USD na dan in pa njihovo vodilno razvojno filozofijo, ki je celovit odraz splošne blaginje butanskega prebivalstva in ne zgolj subjektivna psihološka razvrstitev »sreče«, imenovano Bruto nacionalna sreča (GNH).

Zanimivo je bilo izvedeti, da so se odprli turistom leta 1974, da so šele leta 1999 odpravili prepoved dostopa do televizije in interneta, da nikjer nimajo semaforjev, da pri njih poteka izobraževanje (posvetne šole so odprli leta 1963) le v angleškem jeziku in da je za vse državljane Butana brezplačno, kot je tudi zdravstvo, kjer lahko izbirajo med klasičnim in tradicionalnim.

Butan ima poleg visokih gora Himalaje tudi ogromno gozdov in rek. V ustavi je določeno, da mora biti najmanj 60 % celotnega ozemlja države vedno pokrito z gozdom. Prevzelo me je tudi njihovo lokostrelstvo, ki predstavlja butanski nacionalni šport že od leta 1971 in kjer je tarča 145 m stran (na OI samo 70m). Loka, izdelanega iz bambusa, resnično nisem mogla napeti…

Nepozabno pa mi je bilo obiskati Tiger’s nest, ki se nahaja v skali na višini 3.120m in je eden najbolj svetih krajev v Butanu in rojstni kraj butanskega budizma, prelaz Dochu La, 3.080 m z 108 čorteni in s prekrasnim razgledom na skoraj celotno Butansko Himalajsko gorstvo, Punaka dzong/trdnjavo, samostan Gangtey, Kurjey Lhakhang, Tempelj plodnosti Chimi…

Posebej sta se mi vtisnili v spomin tudi njihova arhitektura in njihova obleka, ki slonita na Butanskem bontonu, ki ga je okoli leta 1600 uvedel /predpisal Zhabdrung Rinpoche. V šoli in v uradih, so obvezni kira, wonju in toego za ženske in gho za moške, na sprejemih in v dzongih pa še rachu in kabney, nekakšna oblika šala. V Butanu so zelo poznani tudi festivali Tshecu, ki pa jih v času, ko sem bila tam, žal ni bilo.

Kraljevina Butan je vsekakor dežela, v katero se bom čez par mesecev z veseljem vrnila”, pot jo bo vodila še dalje proti vzhodu. Veselimo se njene pripovedi v naslednjem letu.

Predstavitev košnje travnika po starem, kot so to delali naši dedje

9. 4. 2024

Foto kino in video klub Mavrica iz Radomelj deluje že 55 let. Njeni člani so posneli številne filme na 8 mm in 16 mm filmski trak. V zadnjem času pa predvsem s telefoni snemajo dogajanja na njihovih vsakoletnih delavnicah.

Na Aljaževini so gostovali že s svojo foto razstavo in filmi o Mlinih, ter o Slovenskem kozolcu – ponosu v zatonu, pa o Ptičjih strašilih.

Danes pa gostujejo z zgodbo o košnji in spravilu sena. Udeleženci delavnice so se zbrali v Arboretumu Volčji potok, ki je v Sloveniji z največjo rastlinsko zbirko nadvse zanimiv, saj v maju zacvetijo grmovnice, tulipani pa se poslavljajo. Vendar so se usmerili na fotografiranje košnje izkušenega kosca Petra Rojca. Namen delavnice je predvsem mladim predstaviti redka, dragocena, izginjajoča znanja v naravi.

Druga fotografska delavnica v Arboretumu Volčji Potok je potekala na lepo jesensko jutro z meglicami na jasah, v soboto, 16. septembra 2023. Potekala je v času dni evropske kulturne dediščine, s posebnim poudarkom na dragocenih znanjih in spretnostih.

Zbrala se je vesela druščina fotografov, od najmlajših do izkušenih, vsi pa željni novih fotografskih izzivov. Odličen fotograf, ljubitelj ljudskega izročila, animator in pripovedovalec zgodb Peter Rojc je klepal koso s kladivom na klepalnem stolu, ki ima luknjo, kjer spravi kladivo.

Namen fotografske delavnice je bil prikazati redka, dragocena znanja in spretnosti. Predstavljena je bila košnja otave, od klepanja kose, košnje, sušenja, obračanja, dajanja v kopice …

Cvetnonedeljske butarice, pirhi, zajčki in velikonočne dekoracije

22. 3. 2024

V petek, 22. marca 2024, smo se v okviru Sekcije obujanja starih šeg in navad KUD JaReM v večjem številu zbrali v rojstni hiši Jakoba Aljaža na delavnici, ki je bila v duhu prihajajočih velikonočnih praznikov namenjena izdelovanju butaric, barvanju jajc ter izdelovanju zajčkov in velikonočnih dekoracij. Delavnico sta vodili Anamarija Meglič in Urška Lah.

Cvetnonedeljske butarice so bile izdelane po motivu ljubljanskih butaric in po lastnih zamislih ustvarjalk in ustvarjalcev. Vsebovale so veliko zelenja in dekoracij iz krep papirja in barvnih trakov. Ustvarili smo tudi nekaj pirhov. Nekaj jajc smo okrasili s travnimi rastlinami in jih skuhali v čebulnih olupkih, druga jajca pa smo skuhali v merlotu. Večina od nas je prvič videla in občudovala zelo temne pirhe, ki so bili obarvani s pomočjo merlota in na katerih so se lesketali kristalčki. Spominjali so nas na čokoladna jajčka. Sestrici Sofija in Helena sta izdelali prikupne zajčke iz odsluženih nogavic, skupaj pa smo ustvarili še nekaj velikonočnih dekoracij in z njimi okrasili vejice v veži hiše.

V medsebojnem druženju in ustvarjanju je čas hitro minil. Prijetno utrujeni smo se pozno zvečer poslovili.

Peka potice in šunke v testu

V toplem in sončnem sobotnem dopoldnevu je v RHJA zadišalo še po kulinaričnih biserih iz bogate zakladnice naše dediščine po velikonočnih dobrotah. Pridne Jarmovke so s sovaščankami pekle v krušni peči orehovo in makovo potico, pa še šunko v testu. Ob veselem in prijetnem, ter delovnem vzdušju so izpod njihovih rok nastajali dobre in okusne jedi.

Predsednik društva, Roman Veras, je še pred prihodom udeleženk delavnice poskrbel za prijetno toploto, ki jo je oddajala zakurjena krušna peč.

Gospodinje so si hitro nadele predpasnike, pripravile delovne mize, potrebno posodo in živila. Ves čas sta z nami pridno sodelovali tudi sestrici Sofija in Helena. Kot vsaki gospodinji kdaj zmanjka kakšno živilo, smo tudi me morale narediti spisek manjkajočih živil in ena od nas je odhitela do bližnje trgovine, da nakupi še vse potrebno.

Med tem časom je Biserka že zamesila kvašeno testo za šunko, Agata in Zdenka pa za potico. Ko je testo vzhajalo, smo naredile nadev za orehovo in makovo potico. Biserka je razvaljala vzhajano testo, ga razdelila na dva dela in z njim ovila dve skuhani in ohlajeni šunki, Sofija in Roman pa sta iz testa spletla kitki, s katero sta okitila šunko v testu, ki je nato romala v peč. Roman je tudi skrbel, da je v krušni peči žerjavica primerno tlela.

Ob pripravi potic smo pridno preverjali, kako se peče šunka, po sobi in veži pa je zadišalo po velikonočnih dobrotah. Ko sta se šunki spekli, so v peč poromali tudi pekači s poticami. Ob veselem in prijetnem, ter delovnem vzdušju so izpod njihovih rok nastajali dobre in okusne jedi.

Vsaka gospodinja poskusi svoje dobrote in tako smo tudi mi, že dopoldne okusili še tople, iz krušne peči ustvarjene in postrežene jedi. Bilo je dobro in okusno.

Nekaj dobrot pa smo pustili še za večerno literarno prireditev, mlajše literarne sekcije Bezeg, Pomežik pomladi, na kateri smo gostili zbirateljico ljudskega izročila in etnološkega gradiva, poznavalko in ohranjevalko kulturne dediščine Dušico Kunaver, pevce Srebrne zvezdice DU Pirniče, ter številne obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili hišo.

Tako smo sklenili dvodnevno pestro in ustvarjalno pred velikonočno dogajanje na Aljaževini.

Etnološka razstava “Pa še enkrat, zgori nč, spod pa tud bl mau”

Za praznik žensk nam je v rojstni hiši Jakoba Aljaža pripravila nova članica KUD JaReM, Veronika Pogačar, bogato razstavo spodnjega perila in židanih rut naših babic in dedkov, pa tudi nekaj otroških oblačil iz tistih časov.

Zelo lep glasbeni uvod v kar malce erotični svet spodnjega perila, ki je baje v tistih časih veljal za bolj erotičnega kot golota, je popestril citrar Tomaž Plahutnik, o sami vsebini razstavljenih artefaktov pa je najprej podrobneje spregovorila avtorica razstave.

V prepolni Aljaževi galeriji je bil med obiskovalci tudi zelo ugleden in največji poznavalec naše oblačilne dediščine, ter častni član društva JaReM dr. Bojan Knific, ki nam je povedal marsikaj zanimivega in celo skrivnostnega, seveda vse v zvezi z razstavljenimi eksponati. Med ostalim pa je še posebej poudaril, da ta dogodek in pričujoča razstava nista pomembna le za prikaz takratnega načina in nošnje spodnjega perila, ampak še en dokaz, da si Jarmovci nenehno prizadevajo za ohranitev naše, tudi oblačilne dediščine, ter tako zvesto in nenehno izpolnjujejo svoje, ob ustanovitvi zadano poslanstvo.

Pa še v poduk:

Mnogi etnologi menijo, da je spodnje perilo naših prednikov takrat veljalo za bolj erotičnega, kot golota, predvsem zaradi takratnega načina sušenja opranega perila v zelo skritih kotičkih.

Heikki rehtijarvi: likovna razstava mandal

16. 12. 2023

KUD JaReM je pripravil še zadnjo likovno razstavo v letošnjem letu. Občinstvu se je s svojimi mandalami predstavil Heikki Rektijarvi. Odprtje razstave so popestrili še pevci in pevke DU Pirniče, Srebrne zvezde in recitatorka Melita Pretnar Silvester z interpretacijo svojih pesmi.

Heikki, ki se je rodil na Finskem, v Sloveniji pa živi že 20 let, ustvarja pa ne samo mandale, ampak tudi vrsto drugih predmetov. Ideje najde ali naravi, v svoji domišljiji, večkrat pa mu je v pomoč tudi računalnik.

Heikki je tudi velik ljubitelj glasbe, sam igra na bas kitaro, ukulele, v šoli pa se je naučil tudi igranja na jazz kitaro. Iz ljubezni do glasbe so izpod njegovih rok nastali tudi pravi glasbeni instrumenti, kar tri kitare, od teh dve pravi pravcati belo lesketajoči se lepotici.

Da je dober slikar govorita tudi dva njegova ženska portreta, ki sta čista kot solza, osvobojeni vsake navlake, barvno nežna in skromna, pa vendar zelo, izrazna in zaključujeta, ali pa začenjata zgodbo o mandalah.

Toda to niso tiste mandale , katere smo vajeni občudovati in, ki smo jih najbrž večina od nas tudi pričakovali. To niso narisane in pobarvane mandale, so posebne. Ta posebnost pa se kaže predvsem v tehniki izdelave, v uporabi laserja in lepljenjem tanko rezanih in raznobarvnih milimetrskih lesenih plošč.

S to tehniko lepljenja, ponekod zloženih tudi do 10 plošč, doseže željeno globino in vsebino. Ta pa je pri avtorju tako sakralna, kot posvetna in kjer niso vplivi duhovnosti le iz Evrope temveč še od marsikje drugod, njej pa se podreja tudi motivika.

Prve so sakralne in sem sodijo predvsem križi in rozete, kjer so avtorju za vzor predvsem cerkvene rozete, še posebej iz pariške stolnice Notre – Dame, v drugem delu nas avtor popeljejo v svet flore in favne, zadnjega pa označujejo motivi iz sodobnega življenja, kot na primer kripto valuta z bitcoini, pa ure, kompas …

Etnološka ustvarjalna delavnica

16. 12. 2023

V podobi podeželske ali kmečke hiše se pogosto zrcali prisotnost lončene peči, ki ni le vir toplote, ampak tudi središče domačnosti in tradicije. Krušna lončena peč, ki združuje funkcionalnost in gostoljubnost je tudi nepogrešljivi del sodobnega doma. Krušna peč, ki je bila nekoč sestavni del vsake kmečke hiše, ostaja pomemben del slovenske kulturne dediščine, obenem pa prinaša neprecenljivo vrednost v vsakodnevno življenje.

Zaradi svoje vsestranskosti in centralne vloge v hiši je znana tudi kot kmečka peč.

To toplino, ki jo krušna peč oddaja, pa občutek domačnosti, povezanosti in nenazadnje simbol gostoljubja, so želeli ustvariti nosilci etnološke dopoldanske ustvarjalne delavnice v rojstni hiši Jakoba Aljaža, Jure Galičič s peko kruha in Agata Govekar s peko potice, za peč pa je skrbel Roman Veras, ki je kar tri dni kuril in ogreval krušno peč.

Istočasno pa so otroci in odrasli ustvarjali pod budnim očesom Anamarije Meglič božično novoletno dekoracijo. Urška Lah je obiskovalce naučila osnove tehnike vozlanja makrame. Makrame je starodavna umetnost vezanja vozlov v določene vzorce za ustvarjanje različnih okrasnih in uporabnih predmetov.

Dogodek je bil zelo dobro obiskan, želja in dogovor vseh pa je bila, da se bo obogaten še katerimi drugimi dejavnostmi ponovil tudi v naslednjem letu.

Otroška slikanica teta zima

december 2023

Slikanico teta Zima so članice premierno predstavile v rojstni hiši Jakoba Aljaža v marcu 2023. Temu so sledile predstavitve v knjižnicah in šolah. Odziv poslušalcev je bil enkraten. Najmlajši poslušalci so z velikim veseljem in pozornostjo spremljali ustvarjalke, ki so pripovedovale zgodbico in pojasnjevale nastanek slikanice. Posebno navdušenje pa so poslušalci izrazili ob enkratnih barvitih ilustracijah Nine Naliny Meglič. Avtorica Anamarija Meglič pa je predstavitev slikanice dopolnila z video projekcijo in poslušalce različnih starosti popeljala v svet razmišljanja, domišljije in neskončnih razsežnosti ustvarjalnosti v stiku s seboj.

V društvu JaReM smo se odločili, da bomo določen delež slikanic poklonili knjižnicam osnovnih šol v občini Medvode, ter posameznim ustanovam, ki delujejo na področju sociale in vzgoje. Med drugim smo poklonili nekaj slikanic tudi Pediatrični in Infekcijski kliniki v Ljubljani, bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, zdravstvenemu domu v Medvodah, ter posameznim enotam CDZOM.

Brez pomoči posameznih donatorjev Puntar Transport, Pekarna Baškovč, Madizajn, Prima filtertehnika, Studio MEG, IZI print, KUD JaReM bi težko realizirali naš projekt. Vsem donatorjem se srčno zahvaljujemo in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi tega projekta. Zahvaljujemo se tudi vsem bralcem in bralkam tako v Sloveniji kot po Evropi, ki so naročali našo slikanico. Prijetne trenutke ob branju Tete Zime Vam želimo.

V prihodnje nas čaka še nekaj pravljičnih uric v splošnih knjižnicah v Sloveniji in osnovnih šolah. V nadaljevanju si lahko ogledate povezave do nekaterih posameznih dogodkov, ter fotografije iz našega dosedanjega delovanja.

Povezave:

https://os-kobarid.splet.arnes.si/2023/12/04/teta-zima/

https://www.kosovelova.si/dogodki/pravljicna-urica-ter-odprtje-razstave-ilustracij-z-naslovom-teta-zima/

https://www.os-divaca.si/2023/06/03/tedni-vsezivljenjskega-ucenja-razvijanje-radovednosti-ucencev/

https://divaca.si/Files/eMagazine/37/784070/03_Glasnik_3_JUNIJ_2023.pdf (str. 56)

https://www.sbng.si/sl/aktualne-informacije/novice/podozivite-z-nami-magicni-december-na-sempetrski-pediatriji-fotogalerija/

Klepet v Baru kulture

18. 11. 2023

V soboto, 18. 11. 2023 smo v Baru kulture na našem vsakomesečnem klepetu gostili Slavka Avsenika mlajšega. Ob obiskovalcev polnem baru smo imeli en res prijeten klepet o vsestranskem glasbenem umetniku in njegovem opusu del tako na področju filmske glasbe kot na simfoničnih priredbah Avsenikove glasbe, pa tudi o njegovem življenju v družini Avsenik.

Od rojstva je bival v Ljubljani, kjer je obiskoval bežigrajsko gimnazijo. Vseskozi ga je zanimala glasba, predvsem improvizacija in scenska glasba. Zato je šolanje nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Za diplomo, ki jo je opravil z odliko, je prejel priznanje avstrijskega ministrstva za kulturo. Po vmesnem služenju vojaškega roka v JLA se je leta 1983 vpisal na visoko šolo za glasbo v Bostonu in dve leti kasneje (1985) diplomiral z nalogo Kompozicija filmske glasbe. Kljub izrednemu uspehu – vpisan je bil v knjigo najboljših ameriških študentov 1985 se je odločil, da bo prakso opravljal v domovini.

Pogodbeno je bil zaposlen na RTV Slovenija kot skladatelj in izvajalec potem kot producent in aranžer pri KOCH Records v Elbigenalpu v Avstriji, v vmesnem času pa je s prekinitvami deloval predvsem kot kulturni delavec. Nato se je zaposlil v Münchnu kot glasbeni urednik in kot producent pri Avsenik Music v Regensburgu. V času slednje zaposlitve je bil tudi urednik in glasbeni urednik pri Helidonu v Ljubljani, od takrat naprej pa dela kot skladatelj in producent v Avsenik Audiodesign d. o. o. v Zbiljah pri Medvodah. V obdobju študija in po njem je nastopal in snemal s številnimi glasbeniki na mednarodni jazzovski sceni, med katerimi je treba izpostaviti predvsem različne zasedbe na jazzovskih festivalih po Evropi.

Njegova ustvarjalnost zajema širok spekter glasbene kompozicije in zvočnega oblikovanja za psihološko pogojene in interaktivne projekte. V tem sklopu je ustvaril glasbo za trideset filmov, petnajst televizijskih oddaj, dvajset gledaliških, preko štirideset glasbenih albumov, več kot dvesto petdeset oglasov ter številne priredbe melodij Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika za simfonični orkester (npr. Melodije bratov Avsenik s simfoniki, RTV Slovenija, 26. 12. 1999) in pihalni orkester (npr. Pihalni orkester Lesce – 50 let) ter različne zborovske zasedbe.

Klepet so glasbeno pobarvali: Blaž Avsenik na klavinovi in harmonikarja glasbene šole Bučar z Iga Lenart Končan ter Ana Trtnik.

In kar vabljeni na naslednji klepet, ki bo v soboto 9. 12. ob 18ih v Baru kulture. Gostja bo Sonja Porenta.

Izobraževanje s Sonjo Porenta

15. 11. 2023

“S knjigo Tončika v svečani preobleki in mojim rokodelskim izdelovanjem posameznih kosov t.i. noše osveščam, izobražujem in seveda predstavljam izdelovanje le teh, pretežno gre za pokrivala.

Na tokratnem dogodku v rojstni hiši Jakoba Aljaža je zaokroženo obdobje poldrugega leta mojega ljubiteljskega ustvarjanja, v uvodu sem predstavila izdelavo male črne avbe z mehkim oglavjem in izdelavo tilaste peče, obe pokrivali sta bili tudi razstavljeni.

V nadaljevanju sem z besedo ob diaprojekciji prikazala izdelavo avbe z vezenim čelnikom (vezenje z zlato nitjo), avba se je uvrstila na razstavo Trienale rokodelstva v Slovenj Gradcu, v decembru si bo možno ogledati razstavo tudi v Ljubljani. To je zame in za moje poustvarjanje veliko priznanje, pripomore pa tudi h prepoznavnosti te rokodelske veščine, ki je v izumiranju.

V zaključnem delu sem obiskovalce seznanila z pomembnejšimi dogodki v tem obdobju, od izida knjige naprej, naj navedem le nekaj:

  • uvrstitev ročno izdelanega pokrivala na razstavo Trienale rokodelstva septembra v Slovenj Gradcu,
  • pobudnica sem vpisa Vezenje po narisku v Register nesnovne kulturne dediščine,
  • predstavitve knjige na različnih mestih, tudi izven naših meja,
  • podelitev priznanja Medalje Občine Medvode za leto 2023

Sledil je še fotoalbum in povabilo, da si obiskovalci ogledajo tudi priložnostno razstavo oblačilne dediščine v kašči (razstavljene so različne peče in dve avbi z vezenim čelnikom).”

Po predstavitvi pa se je klepet razvil v prijetno izmenjavo različnih pogledov v izdelavo naše oblačilne dediščine.

Razstava Nika Petrevčiča

9. 11. 2023

Slikar Nik Petrevčič si je kot zmagovalec lanskoletnega EX-Tempora Aljaževina 2022, tema so bili OBLAKI IN VESOLJE poleg materialne nagrade prislužil, tako kot sleherni dosedanji zmagovalec tudi pravico razstavljanja v Aljaževi galeriji. Odprtje razstave je bilo 9. novembra letos bo na ogled do srede meseca decembra in je po mnogih neznanih, nedorečenih pripetljajih in spremembah julija letos to hišo ponovno oživela.

Razstavljene slike prikazujejo tako pokrajine, tihožitja in figuraliko, slikarjeve natančne poteze in široka barvna paleta pa uresničuje oblikovno in barvno dovršenost. Avtorja odlikuje slikarsko jasen način prezentacije. Njegova poetika in doživljanja se občutijo in udejanjajo predvsem in tudi z njemu lastnim koloritom, ki najde svoje korenine tako v italijanskem, predvsem toskanskem in tudi severnjaškem, holandskem renesančnem slikarstvu, seveda pa mu niso tuja tudi druga izhodišča.

Pomembna mu je risba, ki predstavlja trdno vez s svetom realnega, njegova paleta pa je bogata in jo krasijo žlahtne nianse. Še posebno zanimiva je nagrajena slika Ognjeni obroč, ki nam v njegovem slikarskem opusu kot edini primer nakazuje, da mu ni tuje tudi abstraktno slikarstvo, čeprav sam pravi, da je to slikarstvo zanimivo, ni pa še zaenkrat osvojilo njegove duše. Sicer pa slikar Nik dokazuje, da lahko z natančno, precizno dovršenostjo na slikarsko platno prenese vse, kar njegovo oko zazna in izrazi vse, kar je v njem, ter nas s svojimi občutji in intimo popelje v globine željenega sporočila.

Slikar Nik Petrevčič se je rodil v Kranju, kjer tudi živi. Od leta 2015 je član KUD JaReM. Ko gledamo njegove dovršene slike, bi pomislili, da se je šolal na kakšni likovni šoli, ali pa da ga je slikarskih veščin učil kakšen priznan slikar. No, pa bi se motili, nič od navedenega ne drži. Je popolni samouk, ki so ga sicer skozi leta ustvarjanja navdihovala in mu bila za vzor predvsem dela renesančnih in romantičnih slikarjev, pa tudi impresionisti, sam pravi predvsem Matija Jama.

Veselje do slikanja je začutil pri 16 letih, pred tem pa se je ukvarjal le in edino z risbo in še to samo pri pouku v šoli. Prejel je že kar nekaj nagrad, do sedaj je razstavljal na štirih skupinskih razstavah, današnja pa mu je prva samostojna.

Slika predvsem v tehniki akrila, katerega ponekod dopolni z oljnatimi barvami. Na razstavi pa prevladujejo predvsem krajine, katere odlikuje raznovrstnost, mnoge so prežete z mistiko, ki jo slikar podkrepi predvsem z rjavkasti barvni toni, svojstven občutek pa doseže tudi s sinje modro in zeleno barvo rek in morij, iz nekaterih drugih pa se preko slik razliva čarobna žareča svetloba.

Uspeh gledališkega prvenca “Rekviziter v operi” pod okriljem KUD JaReM

21. 9. 2023

Tako premierna uprizoritev, kot repriza gledališke igre Rekviziter v operi, avtorja Romana Verasa, sta konec meseca septembra do zadnjega kotička napolnili gledališko dvorano Kulturnega doma Fran Saleški Finžgar na Senici. Gledalci so videli rekviziterja, ki v priznani operni hiši poleg svojega rednega dela uživa v opernih predstavah, sodeluje z znanimi pevci, dirigenti, scenaristi in drugimi, za operne predstave pomembnimi osebami. Seveda pa nenehno sanjari o tem, da bi tudi on, kot slavni operni pevec, vsaj enkrat nastopil na velikem odru.

Gledalci so z zanimanjem spremljali njegovo življenjsko zgodbo, ki se je odvijala v razgovoru med lutko Lukcem in rekviziterjem. Pripoved, je prav za prav osebna gledališka izpoved o dveh bratih. O mlajšem, ki bi rad postal operni pevec in, ki si je vse življenje zamišljal, da je svetovno znani tenorist, prvak največjih opernih hiš in o drugem, starejšem, ki pa bi po strokovnih ocenah glasbenih pedagogov zaradi svojega edinstvenega glasu, prav nasprotno to zlahka tudi postal. Pa ni.

Avtor predstave Roman Veras, ki se je podpisal pod scenarij, režijo in scenografijo, ter odigral glavno in edino vlogo, je v svojem prvencu hotel pokazati tudi svojo pristno ljubezen do operne glasbe in jo je zato podkrepil tudi s svojim pevskim talentom. Avtorju uprizoritve so stali ob strani in mu nudili tehnično podporo člani KUD JaReM Gregor Meglič, Kjara Veras, Taja Regent Veras, ter Sonja in Marko Porenta.

Nagradna EX Tempora Hraše in Aljaževina 2023

2. 9. 2023

V soboto, 2. septembra so se v Aljaževi galeriji zaprla vrata razstave likovnih del slikarjev, ki so meseca junija ustvarjali zanimive slike na 7. nagradnem likovnem ex temporu ALJAŽEVINA 2023, kjer je bila tema “KULINARIČNA TIHOŽITJA”. Sama razstava je doživela zanimanje in odmevnost v kulturnih krogih in tudi sicer. Mi organizatorji, člani KUD JaReM, pa poleg veselja nad uspehom, še nekaj nerazumljivega, neumnega in nič kaj vzpodbudnega. Kaj je vzpodbudilo naše začudenje, o tem kasneje, na koncu prispevka.

Sedaj pa k našemu prvemu likovnemu dogodku, 6. nagradnem EX Temporu HRAŠE 2023. Letošnja tema je bila “PTIČJA STRAŠILA NA POLJU IN DRUGOD”.

Z razliko od prejšnjih likovnih ustvarjanj se je letošnji zaradi slabe vremenske napovedi ni odvijal pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah, temveč pod gostoljubno streho jahalnega centra Janhar v Hrašah.

Zelo zanimiv likovni dogodek so kot običajno popestril tudi številni otroci, ki so v likovni delavnici, pod vodstvom akademske slikarke Andreje Eržen, iz KUD Zbilja in otroške delavnice domače in umetnostne obrti, pod vodstvom Urške Lah, upodabljali in kreirali ptičja strašila.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali enolog, prof. doktor Janez Bogataj, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ter akademska slikarka Agata Pavlovec je na odprtju razstave, v soboto, 1. julija letos podelila tri nagrade.

Zmagovalec je postal Tone Gaber, KUD JaReM, drugo nagrado je prejela Klavdija Špenko, KUD JaReM in na veliko veselje in presenečenje vseh navzočih in pa seveda same prejemnice, mlade 9 let stare Valentine Mahkovic, ki si je s svojo sliko, prislužila tretjo nagrado.

In, če je strokovna žirija ocenila tudi ostala dela kot zelo solidna, pa je bil že naslednji likovni dogodek, le tri dni za prvim, 7. nagradni likovni EX Tempore Aljaževina 2023 s svojo izvirno tematiko “KULINARIČNA TIHOŽITJA”.

Motiv je prisoten predvsem pri slikarjih v flamskem, nemškem in angleškem slikarstvu, v Sloveniji je bilo tihožitje s prehransko vsebino redko upodobljeno. Ocene slik s strani iste strokovne komisije so zelo pozitivne. Na preteklost in kulturno dediščino so se člani strokovne komisije odločili, da v prihodnje za avtorje pripravijo predavanje na določeno temo. Prihodnje leto bo na Aljaževini tema “GARTELJC”. Sam likovni dogodek, ki je kljub svoji specifičnosti, odmevnosti, udeležbi, tudi mednarodni, pa kakovosti in izvirnosti presegel marsikaterega od dosedanjih, najbolj tehnično zahtevnih razstav, kar so poudarili tudi člani strokovne komisije, pa na žalost ni našel nobenega razumevanja pri članih Občinske komisije, ki za likovni dogodek, ki je eden od treh največjih likovnih dogodkov v občini Medvode ni namenila niti centa.

NA VPRAŠANJE ZAKAJ NE, PA NAM JE BILO S STRANI OBČINSKE KOMISIJE MED DRUGIM TUDI POJASNJENO DA:

Komisija je na podlagi vaše prijave ocenila, da projekt “Nagradni likovni ex Tempore Aljaževina 2023” ni upravičen do sredstev za sofinansiranje, saj se projekt ne izkazuje kot “ izjemno kvaliteten, ki kaže inovativnost in vsebinsko učinkovitost, ima jasen in utemeljen koncept, prispeva k socialni kohezivnosti in uravnoteženi raznolikosti ustvarjanja kulturnih dobrin v občini”. Prav tako projekt ne vključuje deficitarnega področja kulturne ustvarjalnosti v občini. Projekt ne povezuje ustvarjalnost več raznolikih organizatorjev iz 4. člena pravilnika. Prav tako projekt ni pridobil sofinansiranja projektov, in prireditev na razpisna državni ravni in tudi ne zagotavlja večji delež sofinansiranja iz drugih virov.

Če bi tako razmišljali organizatorji dogodka, potem bi se že vnaprej odpovedali vsaki občinski finančni podpori in dogodek izpeljali sami, z lastnimi sredstvi, tako, kot so ga morali tudi sicer, s podelitvijo nagrad - bonov za nakup slikarskega materiala.

“Rajši izpeljemo kulturni dogodek sami, brez občinske pomoči, oziroma pod presijo neumnih administrativnih pogojev”, pravijo Jarmovci, toda z zavestjo, da ustvarjamo lep, prijazen in kvaliteten kulturni dogodek. Več kot občinski denar, nam pomeni odziv občanov in ocena, ki jo je v kratkem podala naša večletna strokovna komisija za vse tri nagrajene slike letošnjega Ex tempora Aljaževina.

1. nagrada

ANTON BENEDIK: TIHOŽITJE S ČEŠNJAMI, akril na platno

Za metjejsko dovršenost in sporočilnost

Slika je ustvarjena v za avtorja značilnem fotorealističnem slogu, s katerim stremi po oblikovni in barvni dovršenosti. Poteza je disciplinirana in oblikotvorna. Oblike so jasne, modelacija predmetov je prepričljiva. Kolorit je žlahten, bogat v finih niansah in občutenem tonskem razponu. Snovnost posameznih elementov je nazorna, zaznati je specifike posameznih materialov in njihove značilnosti. Pomembno vlogo avtor namenja tudi svetlobi. Ob slikarskem perfekcionizmu pa mu je nadvse pomembna tudi vsebina. Izbor akterjev dogajanja je sporočilen; med knjigami je “Povest o dobrih ljudeh” (avtor jasno zapiše naslov ene izmed izbranih knjig) in tudi češnje vsekakor niso le pridelek narave. Celotno sliko odlično zaključuje okvir.

2. nagrada

BOŠTJAN MOČNIK: RIBONA, pastel na papir

Za atmosfero svetlobe in historičnosti

Kompozicija je skrbno načrtovana in uravnotežena. Svetloba premišljeno vstopa v prostor slike in osvetljuje posamezne elemente tihožitne motivike, jih izpostavlja in pripomore k nazornosti željene forme. Barvna zasnova je usklajena, celotno slikovno prizorišče pa ima posebno patino, značilno za stare mojstre. Prezentacija vsebinskih elementov je dovršena in ustvarjena v duhu snovnega realizma.

3. nagrada

MIJA ROZMAN: ČEBULA, akril na platno

Za barvne in prostorske odnose

Avtorica je bila pri interpretaciji na sledi resničnosti, saj je želela nazorno predstaviti čebulo. Pri tem je dosegla tudi skladnost med čebulo in ozadjem. Barvni odnosi med čebulo in zelenim rastjem so uglašeni v svojem nasprotju. Prav tako je zanimivo podan prostor, saj se srečujeta ploskovitost in globina.

Strokovna žirija: Anamarija Stibilj Šajn, prof. dr. Janez Bogataj in Agata Pavlovec

Odgovori pristojne občinske komisije v primerjavi z oceno, res strokovnjakov na likovnem področju, pa nedvoumno povedo, da so občinska merila in kriteriji zastareli, neživljenjski in služijo bolj administrativnim prepovedim, manj pa finančni podpori ljubiteljskim društvom pri njihovem kulturnem delovanju in kot taki kličejo k nujni prijaznejši, bolj življenjski in enostavnejši posodobitvi.

Vabljeni!

Micka na Trški Gori

20. 5. 2023

V soboto, 20. 5. 2023 je Micka gostovala pri naših prijateljih na Trški Gori. Igro smo uprizorili na povabilo gospe Jožice Vrček, predsednice turistično kulturnega društva Trškogorsko srce. Dolenjci ne bi bili Dolenjci, če nas ne bi povabili v goste že zjutraj in sicer na jedačo in pijačo.

Po ogledu Trške Gore in zidanice Lojzeta Slaka je sledilo obilno kosilo in nato naša predstava. Igro smo uprizorili na čudoviti lokaciji pod cerkvijo, blizu štiristoletnih lip. Obiskovalcev je bilo polno, polno je bilo smeha in dobre volje kot se za trškogorce spodobi. Program so obarvali še pevci turistično kulturnega društva Trškogorsko srce, njihovi ljudski glasbeniki ter brat Lojzeta Slaka s harmoniko.

Skratka, nepozaben dan s čudovitimi ljudmi in seveda najboljšo igralsko ekipo. P naj velja še povabilo in sicer v soboto 27. 5. nas lahko obiščete ob 20. uri v kulturnem centru Ig ali pa se v soboto 3. 6. podate na izlet do obale in nas obiščete v kulturno pastoralnem centru Georgios v Piranu, kjer bomo ob 21. uri igrali na njihovem odru na povabilo piranskega župnika gospoda Zorka Bajca.

Vabljeni!

Odprtje slikarske razstave “Živalski svet” učencev OŠ Jakoba Aljaža, Kranj

“Občudovanja in vse pohvale so vredni kontakti in medsebojni odnosi, ki so se tekom let ustvarili med osnovno šolo Jakoba Aljaža in kulturno umetniškim društvom JaReM. Sicer jih je za nekaj časa zavrla korona, ni jih pa mogla zaustaviti. Oboji smo vsak po svojih zmožnostih kar veliko postorili za promocijo tega našega velikega prebuditelja, gornika, glasbenika, duhovnika Jakoba Aljaža. Promocija njega, prikaz njegovega življenja in dobe v kateri je živel je skupni cilj obeh, tako društva kot šole. Druži pa nas tudi tisto neprecenljivo hotenje, da vse te vrline in kulturno dediščino naših prednikov prenašamo na mlade. No in nocoj bomo zopet doživljali delček teh sadov vaših učenk in učencev tako v slikah, kot pesmi” je v uvodnem pozdravu ob odprtju razstave Živalski svet učencev iz osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja poudaril predsednik KUD JaReM Roman Veras.

Obiskovalci so bili navdušeni nad slikami, oziroma risbicami saj te zelo nazorno izražajo ljubezen in lastne predstave, ter ustvarjalčeva notranja čustva do teh bitij. Tako veje iz slik duh neposrednosti, pogum, pa velik občutek za raznolike živo pisane barvne kombinacije in tudi za preprosto kompozicijo. Krasi pa jih še posebej njihova neposrednost tako pri upodabljanju, kot posledično tudi pri izraznosti. Te slike so brez kakršne koli navlake. Seveda je opazen, vendar v zmernem obsegu, tudi pozitivni vpliv njihove mentorice, ki s svojimi nasveti ne duši mladostne otroške ustvarjalnosti.

Učenci osnovne šole, še posebej je navduši pevski zborček prvošolcev so izvedli tudi zelo simpatičen kulturni program tako v pesmi kot besedi, ki je bil, normalno prilagojen predvsem vsebini naslova likovne razstave – živalim.

Klepet na Aljaževini s Stenom Vilarjem

12. 5. 2023

V petek, 12. maja je potekal na Aljaževini letošnji osmi klepet. Tokrat smo klepetali s pedagogom, igralcem in animatorjem Stenom Vilarjem. Sten se je pred dvajsetimi leti odločil nadaljevati samostojno pot kot igralec in animator v svojem gledališču Studio Anima. Predtem pa se je ukvarjal z mladimi, ki imajo motnje v duševnem razvoju.

Nastopa tako za odrasle, kot za otroke in ima trenutno v repertoarju 13 različnih predstav, kjer tudi poje. Ustvarja v sodelovanju z različnimi znanimi ustvarjalci ter pevci in pevskim skupinami. Opisal nam je, kako izgleda delo animatorja. Na tem področju dela tudi doktorat, a ima nemalo težav, saj animator pri nas ni priznan kot poklic. V svojem ustvarjanju je izdal tudi preko 20 otroških knjig in precej CD-jev s svojimi pesmimi.

Klepet na Aljaževini smo vodili: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig.

Aprilski klepet z narodno zabavnim ansamblom Užitek

15. 4. 2023

V soboto, 15. 4. smo na našem mesečnem klepetu, na Aljaževini, gostili mlad narodno zabavni ansambel Užitek z Dolenjske. Štirje fantje so začeli z igranjem dobro leto nazaj in zdaj že zelo uspešno nastopajo na veselicah, porokah in manjših koncertih tako na Dolenjskem kot drugod po Sloveniji.

Vsi fantje so še študentje, a zelo pridno delajo tudi doma, kjer jih čakajo njihove kmetije. Njihova želja je nastopiti tudi na javni RTV in na festivalih. S takim zagonom in željo po tem, jim bo to tudi uspelo, saj pridno vadijo in se pripravljajo tudi na izvedbo svoje prve avtorske skladbe. Fantje so veselih src in kjer je želja, je tudi uspeh, tako so nam zatrdili na našem klepetu.

Po uradnem delu, torej klepetu z njimi, so večer popestrili s polkami in valčki Lojzeta Slaka, saj prihajajo iz dežele Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka.

Klepet smo vodili člani mlajše literarne sekcije Bezeg.

Velikonočna okrasitev

1. 4. 2023

V pričakovanju velikonočnih praznikov smo v KUD JaReM pripravili medgeneracijsko delavnico izdelovanja velikonočne dekoracije.

V preteklosti so gospodinje v predprazničnem času temeljito očistile hišo, prezračile vse prostore, ter se z vso skrbnostjo in spoštovanjem pripravile na peko slastnih potic, barvanje jajc in peko šunke v testu.

V KUD JaReM, pa smo se v današnjem času osredotočili na pripravo dekoracije naših domov z naravnimi in recikliranimi materiali. Želeli smo v medgeneracijskem sodelovanju spoznati pretekle načine okraševanje in jih predati najmlajšim udeležencem delavnice.

Ker pa so “jarmovci” različne starosti, ter iz vseh vetrov, so naše letošnje velikonočne dekoracije bile reciklirane, naravne, skromne in predvsem ekonomsko dostopne slehernemu ljubiteljskemu ustvarjalcu.

Ustvarili smo dekoracijo za na vhodna vrata, z recikliranega materiala smo okrasili velikonočno drevesce v predsobi hiše na Aljaževini, ter si na odpadne keramične in lesene materiale narisali velikonočne zajčke.

Vsakdo izmed udeležencev je s seboj prinesel polno idej in spominov iz otroštva, med ustvarjanjem pa so ti spomini postajali realnost in rodile so se nove ideje in predlogi za prihodnje leto. Ustvarjalni člani KUDa JaReM vam želimo prijetno uverturo v pomladne dni.

Delavnica ustvarjanja lastne mandale

25. 3. 2023

V KUD JaReM smo se odločili, da članom ter zunanjim obiskovalcem ponudimo izobraževanje ustvarjanje lastne mandale.

K temu nas je spodbudilo dejstvo, da se v današnjem času ljudje vse manj umirjajo sami s seboj, ampak iščejo različne pripomočke za umiritev v raznih organizacijah. Ker pa je v naši likovni sekciji članica Tanja Prezelj, uspešna, aktivna slikarka in raziskovalka ustvarjanja mandal, se je sama ponudila, da nam predstavi tehniko ustvarjanja mandale.

Spoznali smo, da slednje zahtevajo od avtorja le malo risarskih spretnosti, veliko časa, miru, ter stik s seboj ob ustvarjanju in barvanju mandale. Sam proces izdelave mandale nam omogoča pristen in edinstven stik s seboj, je neke vrse meditacija in raziskovanje sebe skozi proces ustvarjanja mandale.

Mandale nastajajo s kombinacijo med seboj povezanih geometričnih oblik, barv, figur, likov in simbolov. Mandala je od nekdaj služila kot simbol pri koncentraciji, meditaciji, osebnostno zrelostnem procesu, zaščiti in zdravljenju.

“Švicarski psiholog C. G. Jung s podobo mandale opisuje simbolično predstavitev psihe, katere bistvo nam je neznano. Poudarja, da se te podobe uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje poglobljene meditacije. Opazovanje mandale nas navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. Učinkovitost mandale je dvojna: ohranja psihični red, obnavlja ga, če je izginil. V slednjem primeru opravlja spodbujevalno funkcijo.”

(https://www.mandalavaga.si/kaj-je-mandala/)

Delavnice mandale so se udeležili tako starejši kot tudi mlajši raziskovalci in ustvarjalci. Tanja Prezelj nam je zaupala osebno pot raziskovanja, ter kaj vse je uspela doseči s pomočjo ustvarjanja mandal. Z nami je podelila tudi izkušnje njenih tečajnikov v zadnjih letih, ki jih tudi ni malo.

Udeleženci delavnice smo bili presenečeni nad preprostostjo simetričnih in barvitih vzorcev, ki smo jih ustvarili pod njenim mentorstvom. Dogovorili smo se, da bo vsakdo od nas doma še poskušal ustvarjati mandale, ter jih nato v mesecu maju razstavimo v rojstni hiši Jakoba Aljaža.

Teta Zima

18. 3. 2023

Tri članice KUD JaReM so letošnjo zimo zaključevale slikanico za naše najmlajše bralce. Anamarija Meglič je spisala zgodbico Teta Zima, Nina Naliny Meglič je ilustrirala zgodbico, Taja Tadeja Špenko pa je uredila prelom slikanice.

Članice so z lastnim delovanjem podkrepile zgodbico v slikanici Teta Zima in dokazale, da s skupnimi močmi in sodelovanjem lahko ustvarijo izdelke, ki lepšajo trenutke našim najmlajšim bralcem ob prebiranju slikanic v zgodnjem otroštvu.

Avtorica in ilustratorka se bosta podali predstavljati slikanico ter ilustracije po knjižnicah in šolah v naslednjih mesecih. Z lastno aktivnostjo želita najmlajšim otrokom predstaviti pomen druženja in sodelovanja, želita pa tudi otroke spodbuditi k druženju ob branju, spodbujati domišljijo, ter ustvarjalnost z razstavo ilustracij.

Slikanico Teta Zima je društvo JaReM podaril vsem vzgojno izobraževalnim zavodom v občini Medvode, ter nekaterim posameznikom, ki znatno pripomorejo k delovanju društva. Preko donatorjev, ki so pripomogli k izdaji slikanice, pa je s to dobrodelno gesto slikanica na voljo v osnovnih šolah in vrtcih tudi v občini Cerknica, Logatec, Vrhnika, Divača, Tolmin, Komen.

V ta namen smo podarili nekaj čez 150 slikanic, 16 izvodov slikanice pa smo oddali v NUK, kjer jih 10 izvodov razpošljejo po svojih enotah, 2 izvoda pa ostaneta v NUKu, po 2 izvoda pa pošljejo med bralce italijanske in avstrijske manjšine v upanju, da bodo razveseljevali in opogumili otroke k prebiranju in druženju v naravi. Predstavitev pa smo zaključili s poezijo pozdravu pomladi.

Klepet na Aljaževini z Vikijem Grošljem

11. 3. 2023

V soboto 11. 3. 2023 se je odvijal že šesti klepet na Aljaževini. Tokrat je mlajša literarna sekcija Bezeg povabila na klepet alpinista, pedagoga in pisatelja Vikija Grošlja.

Viki nam je skozi diapozitive predstavil svoje svetovno največje podvige v Himalaji. Z njim smo klepetali o ekstremnih pogojih, ki jih je doživljal ob najvišjih vzponih na osemtisočake. Pa o njegovi humanitarni pomoči nepalskemu ljudstvu ob hudem potresu leta 2015, akcija zbiranja sredstev pa se še nadaljuje.

Predstavil nam je tudi svojo pisateljsko pot in knjige, ki jih je napisal, seveda pa je bilo govora tudi o njegovi zadnji knjigi z naslovom Križ čez Nepal, kjer opisuje prehojeno pot od severa do juga ter od vzhoda do zahoda Nepala.

Klepet na Aljaževini je svojo ustno harmoniko pobarval Vladimir Hrovat. Moderatorji klepeta pa smo bili Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig. In pa seveda polna dvorana rojstne hiše Jakoba Aljaža.

Premiera veseloigre sodobnega časa @zupanovamicka.bzg

V soboto 25. 2. 2023 se je v rojstni hiši zgodila premiera veseloigre sodobnega časa z naslovom @ZUPANOVAMICKA.BZG. Izvedli smo jo člani gledališke sekcije Vaško gledališče PR BZG, KUD JaReM.

Zgodba veseloigre Županova micka ostaja v osnovi ista, dobila je le sodoben pridih in v roke pametni telefon. Micka se zaljubi v navideznega bogataša Tulpidus, ki naj bi živel na Karibih. Stalno ji obljublja bogato poroko in življenje na veliki nogi. Hkrati jo osvaja gozdar Anže, ki pa je resničen in dober fant. Ima pa težave z izražanjem svojih čistev in Micki nikakor ne zna na lep način povedat, kako jo ima rad. Sodobna tehnologija ga ne zanima, niti je ne zna uporabljat. Zanj je telefon motorka in prijatelji drevesa. Župan, Mickin oče si zelo želi, da bi se Micka poročila z Anžetom, čeprav fant nič ne ve o tem, kaj je ljubezen in nežnost. Toda Župan, čeprav uglajen, intelektualen gospod ve, da s Tulpidusum ne bo kaj dosti, saj je tudi vdova Šternovka že povedala, kako je naplahtal tudi njo in jo tik pred poroko pustil. Micki dopoveduje tudi ona, naj ga pusti in kočno Micka ugotovi, da je prstan, ki ji ga je poslal, nosila že Šternovka. Še več, na koncu izvemo, da Tulpidus sploh ni Tulpidus in ne živi na Karibih. Torej, hkrati nas igra nauči, da ni ravno vsega verjeti osebi, ki se predstavlja onstran telefonskega video pogovora in da je skromnost lepa čednost.

Igralska zasedba:

  • Micka – Sara Bukovšak
  • Šternovka – Kaja Bukovšak
  • Župan – Jurij Marussig
  • Anže – Aljaž Cigale Kršinar
  • Glasbeni tehnik – Borut Cigale

Filmski večer Mavrice

6. 3. 2023

Foto kino in video klub Mavrica iz Radomelj je leta 2019 praznoval petdesetletnico delovanja. Člani filmske sekcije Mavrice so snemali številne dogodke v različnih krajih, predvsem na območju Domžal, Kamnika, Mengša, Moravč in Lukovice, pa tudi v Ljubljani. Poleg filmov, ki so dokumentirali različne dogodke, so snemali tudi igrane in celo eksperimentalne filme. V letih 2016, 2018 in 2019 so na pobudo pokojnega podpredsednika KUD JaReM, Janeza Megliča, Slovenskemu filmskemu arhivu izročili v hrambo 161 filmov, večina na 8 mm in super 8 mm ter nekaj tudi na 16 mm filmskem traku.

Mavrica deluje več kot 50 let. V preteklih desetletjih so ljubiteljski filmarji posneli več kot 200 dokumentarnih in igranih filmov. S svojimi filmi so sodelovali na številnih festivalih in drugih filmskih prireditvah po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini, kjer so osvojili veliko nagrad in priznanj.

Na Aljaževini so gostovali že s svojo foto razstavo in filmi o Mlinih, ter o Slovenskem kozolcu – ponosu v zatonu, danes pa gostujejo z zgodbo o ptičjih strašilih.

V zadnjem desetletju je uspešno filmsko dejavnost izpodrinila videotehnika, ki pa nadaljuje filmsko dejavnost predvsem na področju dokumentarnega snemanja. Za današnji večer so nam pripravili oseben, a pomemben film “Portret mojstra in prijatelja”. Dolgoletni predsednik Mavrice, Janez Kosmač ga je posnel o znamenitem fotoreporterju Vlastji Simončiču, ki je s svojimi izkušnjami kot mentor pomagal in umetniško oblikoval člane Mavrice, tako fotografe kot filmarje. Njegovo ime je bilo sicer Vladimir, a mama mu je sestavila ime iz imen svojih treh sinov – Vladimir, Stane in Joža. Vsi smo ga poznali pod tem imenom, tudi pod svoje fotografije se je podpisal Foto Vlastja. Ni imel lahkega življenja. Preselil se je iz Ljubljane v Mihevk pri Gorenji vasi. Tam je poučeval mlade fotografe in razvil poseben model fotografske in likovne vzgoje. Leta 1991 je v Gorenji vasi odprl zasebni fotografski muzej. Bil je občudovan časopisni fotoreporter pri Tovarišu in Slovenskem poročevalcu, ter pri Tedenski tribuni. Arhiv s preko 70.000 negativi je podaril Muzeju novejše zgodovine. Dokumentiral je tudi gledališke predstave. Arhiv s 50.000 posnetki je ob svoji 80 letnici podaril Slovenskemu gledališkemu muzeju v Ljubljani. Ta dogodek je tudi zabeležen na video traku Studia MEG. Njegovo najpomembnejše delo je bilo uvajanje medicinske vizualne dokumentacije. Bil je fotoreporter pri porodih in operacijah. Posnel je z barvno TV kamero osem srčnih operacij prof. dr. De Bakeya v Ljubljani, iz operacijske dvorane je potek operacij direktno prenašal v predavalnico. V spomin na Vlastjo pa “hranim svoje prve fotografije, kjer sem bil star mogoče dve uri iz njegovega fotoaparata” je dejal predsednik filmsko foto sekcije KUD JaReM Gregor Meglič.

Sledil je lanskoletni video film posnet na delavnici o Ptičjih strašilih v okolici Volčjega Potoka.

Projekciji in odprtju razstave je sledilo prijetno druženje z “mavričarji”.

Moja zgodba – petindvajset dni po Nepalu

2. 3. 2023

“Za ime Alenka Adamič sem vedel že kot dijak v srednji šoli, ko je poučevala dekleta pri športni vzgoji. Ravnatelj šole pa je bil znani amaterski vremenar Dušan Kaplan. Upam, da ji bo za letošnje popotovanje po Nepalu napovedal ugodne vremenske pogoje. Že takrat kot srednješolec sem vedel, da je športnica, pohodnica v pravem pomenu. Kasneje me je pot vodila ob video snemanju mjuzikla Sneguljčica leta 1993 do njenega očeta mojstra Bojana Adamiča. Skladatelj je to napisal za pihalni orkester, kar verjetno predstavlja v instrumentalni zasedbi edinstven primer na svetu.

Leta so tekla, vmes sem večkrat snemal likovne razstave in pogovore z našimi priznanimi likovnimi umetniki, med drugim tudi z njenim tastom Vladimirjem Makucem. Naše poti so se združile še enkrat ob 100 letnici rojstva njenega očeta, ko je bila v Divači v Muzeju slovenskih filmskih igralcev projekcija celovečernega filma Vesna iz leta 1953. Beseda je dala besedo in z mojim očetom smo stopili v bližnji kontakt. Pogovarjali smo se o glasbi, filmih, diapozitivih … Tako smo na Alenkino prošnjo v Studio MEG digitalizirali preko 90 Bojanovih filmov in na stotine njegovih diapozitivov”, so bile besede predsednika filmske foto sekcije KUD JaReM. Iz izbranih materialov smo v KUDu JaReM pripravili več retrospektivnih razstav. V rojstni hiši Jakoba Aljaža, v Zavrhu, smo pripravili razstavo 40 stopinj, kjer so likovniki ustvarjali na njegovo glasbo in foto razstavo njegovih pustnih mask. S filmom in razstavljenimi slikami smo gostovali tudi v Slovenski kinoteki.

Letos mineva 10 let, od kar je Alenka postala članica naše filmsko foto sekcije, kjer je kot navdušena popotnica pripravila številne filmske in foto prispevke s svojih potovanj po Južni, Srednji Ameriki, Aziji, Antarktiki, Mongoliji in Evropi. Nepozaben je bil prikaz njenega trekinga po Himalaji, poti v Čile in Peru. Pešačila je v Camino. Kjer koli je mogoče svoje številne filmske slike podloži z očetovo glasbo.

V letošnjem druženju nas je popeljala v daljni Nepal, katerega pa bo ponovno obiskala tudi letošnjega aprila. Predstavitev obiska Nepala jeseni 2022 je bil prikazan v dveh delih. Najprej je bil opis starega budističnega kraljestva Mustang, ki je bilo izolirano od preostalega sveta do leta 1992, ko so ga odprli za tuje državljane. Sledil je film o trekingu v Zgornji Mustang v povezavi z jutranjo jogo, ki so ga organizirali Avstralci ob logistični podpori Nepalcev.

V deželi, ki je divja, a neverjetno lepa, so pohodniki spoznavali majhne rustikalne vasice, srečavali budistične menihe in ženske v čudovitih tradicionalnih oblačilih, obiskali nedotaknjene samostane in videli starodavne utrdbe in kraljevo palačo v glavne mestu Mustanga.

Potopisnega večera po Nepalu se je udeležil tudi častni generalni konzul Nepala, njegova ekscelenca Aswin Kumar Shrestha. Film in glasba so nas družili. Prepustili smo se glasbi, Alenkini sliki in besedi.

KUD JaReM vzpodbuja in uresničuje medgeneracijsko sožitje

15. 2. 2023

Lutkovno gledališče KUD JaRem - ALJAŽEK je namenil svojo zadnjo uprizoritev lutkovne igrice Pomarančna pravljica otrokom od 3.leta dalje in odraslim »otrokom« različnih starosti do 80 in še starejšim. Vabljeni so bili invalidi, upokojenci in otroci.

Dvorana na Aljaževini je bila polna, v igrici pa so uživali vsi. Starejši so ob gledanju dobesedno pozabili na svoje tegobe, svoja leta in se veselo vrnili v čas njihovega otroštva, ko so najraje prisluhnili pravljicam, ki so jim jih pripovedovali starši, ali pa so z odprtimi usti gledali risanke in vragolije njenih junakov v kinodvoranah.

V uprizorjeno igrico so se enakovredno vživeli tako starejši kot njihovi otroci in vnuki, ter družno z njimi pomagali reševati številne zadrege, v kateri so se znašle lutke.

Vsi izvajalci, lutkovne predstave so bili s strani gledalcev deležni večkratnih aplavzov, ti pa so se najbolj razveselili otroškega čebljanja in komentiranja, tudi starejših že kar med samo predstavo.

To je bil na kratko povedano prvi del medgeneracijskega sodelovanja, drugi, prav tako pomemben pa se je nadaljeval po predstavi v tako imenovani hiši v Aljaževi rojstni hiši. Vse je čakalo polno omizje dobre hrane in pijače Seveda so zasedli najboljša mesta ob mizah otroci, kjer so jim starejši pridno stregli in ob tem razmišljali, da bodo taisto počeli tudi oni s svojimi otroci, ter tu in tam nudili pomoč, tudi njim, ko jo bodo potrebovali.

Veselo žgolenje se je potegnilo v večerne ure, ob odhodu, pa je večina izrazila žejo po več takšnih ali podobnih dogodkih.

Februarski sobotni klepet z Juretom Galičičem

11. 2. 2023

V soboto, 11. februarja je mlajša literarna sekcija Bezeg, KUD JaReM gostila vsestranskega ustvarjalca in odličnega kuharskega mojstra Jureta Galičiča.

Jure je človek mnogih talentov in je bil tudi udeleženec šova Masterchef Slovenije 2022. Je tudi igralec in sinhronizator risank, sicer pa je njegova profesionalna pot zaznamovana s turizmom.

Veliko smo izvedeli o njegovem kuhanju, posebnostih pri hrani, okusih in postopkih priprave različnih jedi. S seboj je prinesel čebulni kruh, med našim klepetom pa je pripravil dva izjemno okusna namaza. Ob tem pa seveda razložil vse sestavine in načine priprave teh namazov. Ker je odličen imitator, smo se nasmejali tudi njegovim mnogoterim glasovom.

Tokratni klepet na Aljaževini je pripravila Kaja Bukovšak, vodili pa smo ga: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig.

En prešeren večer

3. 2. 2023

3. februarja je mlajša literarna sekcija Bezeg, KUD JaReM pripravili res en prešeren večer.

V goste smo povabili Lovski pevski zbor Medvode, ki nam je s svojim petjem pobarval literarni večer z branjem poezije. Za ta večer smo izbrali veselo, navihano, razigrano poezijo, pa tudi malo bolj žgečkljivo. Tudi Prešeren ni bil od muh. Poleg Sare, Kaje in Jurija je poezijo brala tudi pesnica Agata Trojar, članica KUD Sejalec umetnosti.

Kurenti iz Nove vasi pri Markovcih odganjali zimo iz Zavrha pod Šmarno goro

Že deseto leto so »Koranti« iz Nove vasi, ene izmed treh najbolj poznanih vasi po kurentih preganjali na Aljaževini pred rojstno hišo Jakoba Aljaža letošnjo zimo.

Kurente je v ta kraj pripeljal domačin Boštjan Mis, vso podporo pa mu pri tem nudijo tudi člani KUD JaReM. V zahvalo so jim kurenti poklonili Duhca, narejenega v stožčasti obliki iz barvnega krep papirja. Duhec obešen v prostoru, po verovanju, posrka vase vse slabe lastnosti in navade. Namreč v zimskem času se v teh treh vaseh in okolici zgodi veliko porok in tako dobita mladoporočenca za darilo tudi Duhca, ki se ga obesi v njuno kamro na poročno noč.

Seveda pa so člani KUD JaReM pregnanim in nagajivim kurentom podarili knjigo svoje članice Sonje Porenta z naslovom Tončika v svečani preobleki, ki je od lani v dobrem pol leta dosegla veliko odmevnost in zanimanje ne le v občini, temveč tudi izven njenih meja, tako v Sloveniji, kot že tudi v tujini. Ob tem je predsednik društva Roman Veras poudaril velik pomen obeh promotorjev, tako kurentov, kot KUD JaReM za skrb, ohranjanje in negovanje naše kulturne dediščine našim zanamcem.

Tudi letos se je zbralo kar veliko gledalcev, tudi mladih, ki so uživali ob pogledu na »vragolije«, ki so jih, ob hrupnem zvoku zvoncev počeli kurenti in se jim zahvalili z glasnim aplavzom, gostitelja pa sta žejne in lačne kurente, kot se spodobi, tudi primerno odžejala in nahranila.

»Pridemo zopet drugo leto«, so pa bile zadnje besede s katerimi so se koranti iz Nove vasi poslovili od domačinov.

Obisk Trškogorskega srca na Aljaževini

21. 1. 2023

21. januarja so nas na aljaževini obiskali člani ter članice kulturno turističnega društva Trškogorsko srce iz Trške Gore nad Novim Mestom. Z društvom smo se spoznali v lanskem oktobru, kjer smo na povabilo predsednice društva gospe Jožice Vrček nastopili z našo gledališko skupino Vaškega gledališča PR BZG z veseloigro Večer na vasi. V novembru pa so nas povabili na literarni večer s predstavitvijo romana Mreža avtorja Jurija Marussiga.

Tako pa so se v januarju njihovi člani predstavili pri nas. Bil je bogat kulturni program, kjer so predstavili Trško Goro ter značilnosti in običaje z njihovega konca. Botra Jožefina je predstavila svoj jerbas, značilen za Trško Goro, slišali smo izjemno iskrivo monokomedijo, zapele so nam društvene pevke Rezince, za glasbo pa sta poskrbela harmonikarja s Slakovimi vižami. Tudi lačni nismo ostali. Tako so pripravili en lep in vesel večer kot se pač za Dolenjce spodobi.

Program smo vodili: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig. Hvala Trškogorsko srce!

Klepet z Barbaro Pešut

14. 1. 2023

V soboto, 14.januarja smo v sklopu Klepetov na Aljaževini gostili pesnico in pisateljico Barbaro Pešut. Za glasbeno popestritev je skrbel izredno uspešen violinist Matija Krečič.

Barbara Pešut je žena popularnega pevca Magnifica, zato nam je veliko povedala o svojem umetniškem delovanju in sodelovanju z njim. Sama ima zelo težko življenje, saj se že trideset let spopada z multiplo sklerozo. Barbara je pisala veliko besedil za zabavno glasbo, kot klaviaturistka sodelovala v več različnih bendih. Pripovedovala je o svojem življenju brez dlake na jeziku. Sara, Kaja in Jurij smo z njo klepetali o njeni avtobiografiji z naslovom Prvi polčas, v kateri razgali svoje življenje ter čustva, njen odnos do moža, ter do njene težke in neozdravljive bolezni.

Na njeno željo po glasbi nam je klepet obarval violinist in skladatelj Matija Krečič. Matija Krečič sodeluje v več dobro znanih glasbenih zasedbah kot je Siddharta, Terrafolk, Magnifico … Piše tudi filmsko glasbo in je dobitnik veliko mednarodno priznanih nagrad. Tokratni klepet je popestril s tako imenovanimi »šlagerji«, ki jih ima Barbara zelo rada.

Arhiv novic