Novice, dogodki in prireditve

Velikončna dekoracija – ustvarjalna delavnica

27. 3. 2021

V soboto, 27. marca 2021 smo članice in člani sekcije za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM ustvarjali in se ob delu tudi dodobra razgovorili. Bil je že čas po tako dolgih dnevih, tednih in mesecih izolacije in osame. Če se sprašujete saj vem o čem, vam kar takoj povem, bilo nas je ravno toliko, kolikor dovoljujejo pravila glede korona ukrepov. Pa nam ni nič manjkalo, tudi dobre kavice ne.

Je zanimivo, da so tile prvi stavki bolj namenjeni druženju in občutkom ter prijetnemu razpoloženju, kot pa poročilu o samem ustvarjanju in izdelanim končnim izdelkom. Ja, čas je pač tak, da nam vsako druženje poteši lakoto po njem.

In kaj smo ustvarjali? Že sam naslov delavnice, vodila jo je predsednica sekcije Marija Podvez pove, velikonočno dekoracijo. Ta pa je bila raznovrstna in na koncu delavnice smo lahko z veseljem opazovali čudovit šopek nabranega vejevja, s katerega visijo pisani, raznovrstni pirhi – pisanice, ki so jih ustvarile roke udeležencev, pod šopkom pa še različni izdelki domače in umetnostne obrti. Škoda, da si prikupno, miniaturno razstavo ne morejo ogledati obiskovalci. Pa jim naj bo v tolažbo nekaj fotografij.

Pomežik pomladi z bezgom

19. 3. 2021

19. marca smo člani mlajše literarne sekcije Bezeg pomežiknili prihodu pomladi. Kot je navihana pomlad, smo bili navihani tudi mi. Z improvizacijsko predstavo smo na humoren način odigrali kako deluje naša skupina. Karikirano smo si sposodili našega predsednika društva Romana Verasa, ki smo ga predstavili kot ustvarjalca in človeka, ki nas je spodbudil, da smo začeli ustvarjati. Scenarij za tako imenovani Improbezeg sta napisali članici Sara in Kaja Bukovšak pod mentorskim vodstvom Jurija Marussiga.

Sara in Kaja: “Bilo nama je zelo všeč, sprva sva imeli precej treme, a med prestavo sva uživali. Še si želiva ustvarjati, saj nam je v mladinski sekciji zelo prijetno.”

Tudi maloštevilni gledalci smo ob upoštevanju vseh varstvenih predpisov uživali ob improvizaciji naših izvajalcev in upamo, da nas bodo kmalu presenetili z novim prikazom svojega ustvarjalnega dela.

Naš podpredsednik literarne sekcije in predsednik sekcije njenega podmladka Bezeg, Jurij Marussig, je prejel občinsko priznanje za izjemne kulturne dosežke v letu 2020

Priznanje mu je na virtualni slovesnosti Poezija iz mehurčkov na predvečer slovenskega kulturnega praznika izročil župan Občine Medvode Nejc Smole. S priznanjem pletenica vsako leto počastimo kulturne ustvarjalce, ki so s svojim delom prispevali k bogatenju našega kulturnega življenja. Letos so podelili samo eno pletenico, katero je prejel naš član pedagog, pesnik, pravljičar, lutkar, fotograf in tudi slikar Jurij Marussig.

Prav je, da se ob takšni priliki malce sprehodimo po njegovi življenjski in ustvarjalni poti.

Jurija Marussiga delo z mladimi spremlja že 28 let, svoje delo pa uspešno povezuje z ustvarjanjem v širnih zvrsteh kulture. V njegovem ustvarjalnem opusu se je nabralo sedem pesniških zbirk in sicer: Morje (1995), Vonj po suhi travi (1999), Šepetanja korenin (2002), Mavrični šal (2005), Marussine (2009), Marussine (v srbskem jeziku, 2010), Si to ti, mama? (2015).

Poezijo predstavlja ali samostojno, ali pa v družbi pesnikov, oziroma literatov na pesniških večerih, prireditvah in literarnih srečanjih v medvoški občini in po Sloveniji. Je član več društev, najaktivnejši pa je v KUD JaReM.

Izdal je tudi tri zbirke pravljic: Avtomobil v bolnišnici (2002), Črkovnjak (2006), Pravljice iz mavrice (2009), ki jih najmlajšim bralcem predstavlja s kamišibajem. Kamišibaj je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Ta oblika pripovedovanja zgodbe izhaja z Japonske.

Zadnja leta pa so ga prevzeli haikuji. Posvetil se je pisanju haiku poezije. Ker ga od mladosti spremlja tudi fotografija, je pričujoče fotografije opremil s haikuji, ki jih je kot pravi sam, ulovil v naravi. Pravzaprav je ujel trenutek iz narave v objektiv in na fotografiji poiskal haiku.

Prav njegova zbirka haikujev Večerna luna, so vzpodbudile besede, ki jih je ob rojstvu njegove zbirke napisal eden naših najboljših pesnikov Rudi Stopar: »PESNIŠTVO JE METUZALEM SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI, OBSOJENO NA TRAJANJE. ZASLUŽNI ZA TO SO PESNIKI, KOT JE AVTOR TE KNJIŽICE – ŠKOLJKE, V KATERI VSAKDO LAHKO NAJDE SVOJ BISER.«

Da je bil Jurij Marussig v letu 2020 kljub korona ukrepom, ki so nedvomno osiromašili tudi kulturno dogajanje v občini Medvode zelo aktiven govori že goli seznam njegovega ustvarjanja:

  • 4. 2. se je udeležil območnega literarnega srečanja JSKD Ljubljana okolica Izrekanja v Ljubljani;
  • 7. 2. je imel literarno srečanje v Dolskem Pr' Krač, Galerija 19;
  • 8. 2. je bral svojo poezijo na Prešernovanju, na mestnem trgu v Žužemberku;
  • 26 .2. - predstavitev ustvarjanja Romana Verasa Iz oči v oči, kjer je v kulturnem programu predstavljal haikuje iz svoje nove pesniške zbirke Večerna luna;
  • od 20. 3. pa do 1. 6. se je preselil na splet in v živo na facebooku bral tako svojo poezijo, kot poezijo drugih pesnikov in pesnic, ter črtice in zgodbe pisatelja Ivana Malavašiča. Tako je nastalo 32 kratkih kulturnih večerov preko spleta;
  • 2. 6.- je skupaj s pesniki iz Medvod prebiral poezijo na tržnici Medvode. Naslov Poezija na kile ima namen vzpodbujanja k branju in ustvarjanju poezije v kraju.
  • 23. 6. je soustvarjal literarni večer z naslovom Pred kresni večer so ti večeri pod Aljaževo trto, na večeru so se mu pridružile tudi mlade članice literarne skupine Bezeg
  • 1. 8. je izšla njegova deveta pesniška zbirka z naslovom VEČERNA LUNA, zbirka haikujev v kombinaciji s fotografijami
  • 12. 9. je pesniško zbirko predstavil na literarnem večer plesa, petja in poezije v Žužemberku,
  • 16. 9. pa v knjižnici Medvode predstavil svojo novo pesniško zbirko Večerna luna
  • 18. 9. branje haikujev iz zbirke Večerna luna pri predstaviti ustvarjanja Irene Cigale ob njeni 70 letnici.
  • od 20. 10. dalje se je ponovno preselil na splet
  • 1. 12. je izšla ena od njegovih pravljic v zbirki pravljic, prevedenih v španščino pod avtorstvom dr. Jasmine Markič, profesorice hispanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani
  • 4. 12. je s svojo poezijo sodeloval pri prižigu lučk v Medvodah

V času pandemije je s pomočjo kamišibaja posnel tri pravljice, ki so na ogled na youtubu.

Kot aktivni lutkar je za naše najmlajše interpretiral vloge v igrici za otroke Janček ježek.

Meseca februarja 2020 je ustanovil podmladek literarne sekcije, KUD JaReM, ki se imenuje Bezeg in združuje mlade literarne ustvarjalce. V mesecu decembru se je povezal s slovenskim društvom v Kanadi, kamor je poslal svoja do sedaj izdana knjižna dela in začel s projektom povezovanja njihovega društva s KUD JaReM, kjer je aktivni član.

Sodeluje tudi v novi lutkovni predstavi Petelinček Linček, fotografije iz pesniške zbirke haikujev pa pridno nanaša na platna, kjer nastajajo prave haige. Njegov cilj je naslikati 63 haig,

Pozitivno energijo je v čudno leto polno izzivov in prilagajanja vnesel naš Jurij, za kar mu iskreno čestitamo.

Razstava telopov

6. 10. 2020

Člani filmsko foto sekcije našega KUDa tudi v »času korone« ne mirujejo. Vestno zabeležijo na svoje aparate in kamere naše kulturne dogodke. V mesecu juniju so posneli film o nagradnem Ex temporu v Hrašah z naslovom Pravljični gozd. Film sedaj čaka na montažo in končno obdelavo. Kot vsako leto, ga bodo filmarji predstavili svojim članom pred letnim občnim zborom. V novembru se bodo s foto razstavo Ex tempore Hraše in Aljaževina 2020 predstavili v Klubu Jedro, decembra pa bodo tako kot vsa leta od ustanovitve Srečanj za mlade video in filmske ustvarjalce sodelovali s svojim filmom.

Za tokratni filmski foto večer pa so pripravili razstavo – izbor svojih vabil oziroma telopov ( to je kratko sporočilo predvajano na televiziji) na dogodke KUDa JaReM v rojstni hiši Jakoba Aljaža ali na številnih gostovanjih po Sloveniji. V svojem bogatem osem letnem delovanju se je nabralo preko 140 vabil. Bogata bera!

Popotovanje po Gvatemali

6. 10. 2020

Članica filmske foto sekcije Alenka Adamič je navdušena športnica, pohodnica in popotnica.

Njena želja po novih doživetjih jo vsako leto popelje v njej neznane kraje in doživetja. Pot jo je vodila na tracking po Himalaji, prehodila je Jakobovo pot v Camino, obiskala Čile in Peru, nazadnje pa je zabeležila svoje enomesečno popotovanje po Gvatemali. Ime Gvatemala pomeni v majevskem jeziku »Dežela dreves«, kjer Maji predstavljajo 40 % prebivalstva, ki govori 21 svojih jezikov. Gvatemala je republika, ena najbolj revnih držav Latinske Amerike, kjer je še vedno veliko kriminala. Ob doslednem upoštevanju vseh varnostnih priporočil pa se lahko potuje varno. Pokrajina je barvita, v visokogorju so še trije delujoči vulkani, ljudje so prijazni.

Majevska civilizacija sega v obdobje med 2000 pr. n. št. do nekje 1500 n. št. Poznani so predvsem po veličastni arhitekturi, keramičnih izdelkih, razvili so pravo fonetično pisavo, bili so izvrstni matematiki, poznan je njihov koledar, prepoznali so vrednost kakavovih zrn…

Želja po izpopolnjevanju španskega jezika jo je pripeljala v kraj San Pedro La Laguna, ki ima samo 12.000 prebivalcev, ki živijo zelo skromno. Ukvarjajo se s poljedelstvom, ženske pa s tkanjem in zelišči, ter seveda s turizmom, ki pa k sreči v tem kraju še ni preveč razvit. Izbrala si je manjšo šolo, ki leži na vzpetini, kjer ima vsak učenec svoj prostor, mizo, tablo, dva stola in prelep razgled na jezero. Dopoldne je 14 dni obiskovala šolo, popoldne pa si je samostojno ogledovala bližnje kraje, ki ležijo ob jezeru Atitlan, za katerega pravijo, da je najlepše jezero v Srednji Ameriki. Drugi del svojega bivanja v Srednji Ameriki pa je namenila obiskom po majevskih svetiščih Tikal, Uaxactin, Yakha in Quiriguia in ogledom drugih običajev. Doživela je praznovanje Črnega Jezusa, ki je zmes praznovanja katoliške vere in staroselskih običajev. Z možnarji pokajo, kadijo, procesija je spremljana z glasbo, plešejo stare plese v maskah. Prava paša za oči. Spoznavala je življenje v drugih delih Gvatemale.

Za naslednjo svoje popotovanje pa ima izbrano destinacijo v Butan in Nepal, ki pa ji je, kljub plačanim taksam, za sedaj zaradi covida 19 nedosegljiva.

Ustvarjalnost ne pozna meja – 70 let Irene Cigale

18. 9. 2020

Pa še ena naša članica praznuje letos 70 letnico rojstva. To je Irena Cigale, ki se nam je tako kot Vera Žagar predstavila s samostojno razstavo tudi sama. Odprtje je bilo v petek, 18. septembra, prav tako v Aljaževi domačiji.

Irena je nemirna duša. Neprestano išče, za njo je to nujno. Brezdelje bi jo ubilo. Irena je na razstavi, predstavila svoje raznovrstne dejavnosti, ki so prikaz njenega nemirnega duha.

Likovni del nas popelje od prvih slik in čudenja nad lepoto narave, do raziskovanja tako vsebine in tehnike upodobitve. Svoje željene učinke velikokrat doseže z dodajanjem naravnih materialov, nekatere pa podkrepi tudi s prelivanjem barv.

Irena je velika mojstrica klekljanja. Idrijska čipka ji je prirasla k srcu. Tudi tu neprestano išče. Noče ustaljenih vzorcev, raje jih napravi sama. Njen sin, naš kolega Matej jih pozneje oblikuje računalniško, kar velja predvsem za nakit.

Tudi njeno literarno izražanje, je že samo po sebi iskanje, tudi za njene razstavljene knjige, ki so vredne ogleda in pohvale. Irena želi nekaj novega, napiše malo drugače kot drugi, kako jo bodo razumeli, je pa ne briga pretirano.

Ampak beseda, čeprav je lepa ji še ni dovolj. Irena se posveča tudi izdelovanju nakita. Ta je iz različnih materialov in ga ne prodaja, ga podarja. Zadnji sprehod po razstavi pa nas vodi k zdravilnim rastlinam. Te jo spremljajo celo življenje. O njih je v otroštvu vedela več, kot večina odraslih. Razstava je zgovoren dokaz.

Svoje znanje pa še vedno nadgrajuje in pravi:

“Nikoli človek ne zna dovolj. Tako neznatni smo. Vsak nasvet, vsako sprejemanje novega znanja je dragoceno.”, je prepričana.

Naša oblačilna dediščina – navdih preteklosti za delo v sedanjosti

15. 9. 2020

Sonja Porenta, članica KUD JaReM se je v torek, 15. septembra v Aljaževi domačiji predstavila z deli, ki so nastajala med njenim lanskim in letošnjim dogodkom, pa s svojo bogato zbirko in seveda na koncu z novim izdelkom – kočemajko, ki je sešita in vezena ročno. Čeprav je njeno znanje o krojenju in šivanju, tako pravi sama boljše v teoriji kot praksi, se je vseeno odločila, da si sama naredi kočemajko. Pri izdelavi, tako nam je dejala: “Sem se poskušala približati čim bolj starim primerkom, ampak povsem mi to ni uspelo.”

No, mi obiskovalci pa se z njo nismo strinjali, še posebej zato ne, ker ji je visoko priznanje ob koncu predavanja tako za predavanje, kot njene izdelke izrekel eden največjih poznavalcev oblačilne dediščine v Sloveniji, naš častni član, dr. Bojan Knific.

Med deli iz njenega zadnjega obdobja moramo omeniti klekljano čajno lučko, velikonočni prt z barvno vezenino na vogalih in v sredini, s svileno črno nitjo vezen s slovansko kito ovratnik na rokavcih in pa seveda dva črna in dva bela čelnika. Zanimiva je bila tudi njena predstavitev obnove, črne noše domačinke iz Pirnič, pa tudi nekaj kostumov za lutke v lutkovni igrici Janček-ježek in njen biser -miniaturno Tončiko v pražnji (pre)obleki.

Iz Sonjine bogate večletne zbirke pa omenimo še posebej ošpetelj (rokavce), sešit in izvezen v celoti ročno. Zanj je bila na 3. festivalu vezenin v Velenju (2014) nagrajena v kategoriji Naj po starem zgledu vezeno oblačilo.

Tu so še zavijačka – primer bele vezenine, predpasnik, pa njena najžlahtnejša mojstrovina peča, katero je ustvarjala več kot pol leta. Vse tri naštete mojstrovine so poustvarjene po originalu iz muzeja oz. peči, ki jo hrani družina Bojana Adamiča.

Med nagrajena dela sodi tudi mala avbica, ki je bila na Dnevu noš v septembru 2013 v Kamniku, v kategoriji novejših avb, izbrana za Naj nova avba. Sledi pa še cela vrsta avb. Avba, narejena po zgledu koroške zlate avbe, avba z zlato vezenim čelnikom, krožnikasta avba, avba z vezenim črnim čelnikom in …

Marljiva mojstrica Sonja Porenta je ob koncu svoje predstavitve še posebej poudarila: “Za mano je kar veliko ur dela, veliko je bilo poskusov gubanja blaga, krojenja, šivanja, heftanja … Če nimaš nikogar, ki bi ti pokazal kako se dela, je dolga pot do končnega izdelka, zato pa zelo spoštujem delo ljudi v preteklosti in spoštujem dediščino.”

Naša kulturna dediščina je zelo bogata, zato smo nanjo ponosni. To, na kar je človek ponosen, pa želi in mora predstaviti tudi drugim.

2. Ex-tempore Kras “Ekocentrizem 2020”

20. 8. 2020

ki ga je organiziralo KULTURNO DRUŠTVO KRAS v sodelovanju z Botaničnem vrtom Sežana, se je udeležilo tudi devet članov našega društva KUD JaReM, od tega dve najmlajši članici sedemletni Helena in Sofija Meglič. Odprtje razstave je bilo v petek, 28. 8. 2020 pred vilo Mirasasso.

Naši člani so dosegli zavidljiv uspeh, saj so se vsi uvrstili v izbor za razstavo, ki bo v Kulturnem domu Sežana, novembra letos. Člani strokovne žirije pa so namenili posebno priznanje za odličnost Nevenki Verbič, drugo nagrado pa naši slikarki Taji Regent Veras.

Razstava Vere Žagar ob njeni 70-letnici rojstva

28. 8. 2020

Že v osnovni šoli je uživala v slikarstvu, pa v glasbi, ročnih delih in pri telovadbi, svoje želje po ustvarjanju pa je uresničevala skupaj z otroki v vrtcu, kjer so risali, izrezovali, ustvarjali z glino, plastelinom …

Ko pa je prišla upokojitev je nadaljevala z ustvarjanjem. Vključila se je likovno sekcijo KUD Zbilje, kjer ji je predvsem slikarka Renata Grmovšek nudila kvalitetno slikarsko izobrazbo.

Vera najraje slika pokrajine, tudi morske, sledijo pa ji različna tihožitja. Če nima pri sebi slikarskega pribora, potem motiv fotografira in ga doma pretvori v slikarsko podobo. Njena dela so sicer veren posnetek obstoječega motiva, kljub temu pa nekatere z dodajanjem različnih naravnih dodatkov- kot je pšenični zdrob, mivka, slama, seno, ali šivanjem srebrnih nitk obogati ter podkrepi svoja notranja občutja. Veri ležijo vse tehnike slikanja, razen olja, najlepše pa so njene miniaturne slike v tehniki akvarela.

Občudovali smo tudi Verine izdelke domače in umetnostne obrti. Zanimivi so pleteni copatki za dojenčke, imenovani račke, pa rože iz najlona v malih lončkih in pisanice, prepletene s perlicami, ter seveda različne voščilnice, pa ura, vgrajena v lepo oblikovanem glinenem krožniku in steklenica z atraktivno, ter značilno vinsko dekoracijo. Res, lepi so njeni uporabni izdelki domače in umetnostne obrti.

V prepolni Aljaževi galeriji so ta prijeten kulturni dogodek popestrili tudi orgličar Franc Vidrih, pianistka Barbara Verhovnik, ter flavtistka Laura Felicijan.

KUD JaReM je zelo aktiven, COVID-19 ga ne ustavi

KUD JaReM je v mesecu avgustu in septembru nadaljeval s svojimi načrtovanimi aktivnostmi. Za prijeten dogodek so v sredo, 26. avgusta poskrbele članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad, ki so skupaj s članicami Društva invalidov iz Šiške spletle kar 500 parov copatk za novorojenčke Ljubljanske porodnišnice. Zelo aktivni so bili člani likovne sekcije, saj sta dve članici, Vera Žagar in Irena Cigale ob 70 letnici rojstva pripravili slikarsko in razstavo izdelkov domače in umetnostne obrti, ter drugih njunih aktivnosti. Kar devet članov likovne sekcije se je udeležilo 2. likovnega EX -Tempora Kras, 28. avgusta v Sežani, nekaj manj pa 5. EX Tempora v soboto, 12. septembra v Vodicah. Podpredsednik literarne sekcije, Jurij Marussig, se je v sredo, 16. septembra v Medvoški knjižnici predstavil s svojo novo pesniško zbirko haig z naslovom Večerna luna. Za vrhunec dogodkov pa je poskrbela naša članica Sonja Porenta z razstavo in predavanjem o oblačilni dediščini.

Da pa je eno izmed načel našega KUD JaReM povezovanje in sodelovanje s podobno mislečimi posamezniki, društvi, institucijami, z vsemi, ki si žele tesnega sodelovanja obrodilo ponovno bogat sadež, pa je visoko priznanje našemu predsedniku Romanu Verasu, PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE VODICE, ki ga je prejel na slavnostni seji Občine Vodice, 9. septembra letos za predano meddruštveno in medobčinsko sodelovanje na kulturnem področju in zavzeto spodbujanje mladih k umetniškemu izražanju.

EX – tempore Aljaževina 2020 “Abstrakcija”

29. 6. 2020

Povsem drugačen odziv in drugačne občutke, pa je glede časovne izvedbe in teme pomenil za udeležence že 4. tradicionalni nagradni likovni EX - Tempore Aljaževina 2020. Z razliko od Hraš, kjer so likovniki ustvarjali le en dan, pa so imeli slikarji tokrat kar en mesec časa, ob enem pa so ustvarjali zelo zahtevno temo abstrakcijo.

Prav zaradi težavnosti razumevanja in upodabljanja te likovne zvrsti in želje mnogih udeležencev, smo nosilno temo letos ponovili, obenem pa je bil v Zbiljah organiziran izobraževalni tečaj slikarskega upodabljanja abstrakcije. Vodil ga je akademski slikar mag. Peter Gaber, prav tako kot predavanje meseca februarja z ogledom slik slovenskih umetnikov modernistov v Moderni galeriji. Udeležencem, bilo jih je več kot štirideset članov likovnih sekcij KUD JaReM in KUD Zbilje, ter slikarjev iz mnogih drugih slovenskih krajev je najprej spregovoril o zgodovini in pojavih abstraktnega slikarstva v svetu, nato pa na primerih razstavljenih slik še o osnovah abstraktnega slikanja pri nas.

Da je bilo izobraževanje uspešno, pa dokazujejo besede članov letošnje strokovne žirije, prof. dr. Janeza Bogataja, Anamarije Stibilj Šajn in mag. Petra Gabra katera sta na odprtju razstave, v ponedeljek, 29. junija letos na Aljaževini poudarila, da so udeleženci dojeli bistvo abstraktnega slikarstva in poustvarili veliko domiselnih in kvalitetnih del.

Strokovna žirija je zato podelila dve pohvali, prejela sta ju:

  • Milivojka Cerar za uspešno nadzorovano barvno raziskovanje v sliki ROJSTVO
  • Tomi Albreht za razmerje med risbo in barvnim modeliranjem v sliki ODKLOP

In tri nagrade:

  • 3. nagrado je prejela Jasna Vitez za sliko ZGODBE
  • 2. nagrado je prejela Erna Kopše za sliko PREBUJANJE
  • 1. nagrado je prejel Luka Miklavžič za sliko ROJSTVO

Nagrada je v obliki darilnih bonov za nakup slikarskega materiala v trgovini ART, prvonagrajencu pa pripada še samostojna likovna razstava v Aljaževi galeriji februarja 2021.

Na koncu so bili udeleženci seznanjeni še z nosilno temo prihodnjega 5. nagradnega EX - Tempora Aljaževina 2021, ki bo upodabljanje motivov iz bogate lokalne in regionalne mitologije in legend.

Razstava bo odprta do srede meseca avgusta, ogled pa je možen po predhodnem dogovoru na telefon 051 212 235.

EX – tempore Hraše 2020 “Pravljični gozd”

27. 6. 2020

Kljub korona virusu in omejitvam je KUD JaReM izpeljal kar dva od treh najpomembnejših likovnih dogodkov v medvoški občini Nagradna likovna EX - Tempora Hraše in Aljaževina 2020.

Pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah je potekal v soboto, 27. junija 2020. enodnevni 3. nagradni EX -Tempore Hraše 2020. Tema je bila prikupna, malce fantazijska, saj so likovniki, bilo jih je preko trideset, upodabljali pravljični gozd. S to vsebino so se »spopadli« tudi najmlajši udeleženci v dopoldanski likovni delavnici , ki jo je vodila akademska slikarka Andreje Eržen. Drugi najmlajši udeleženci pa so oblikovali izdelke domače in umetnostne obrti še v sočasni delavnici, ki sta ju vodili Marija Podvez in Irena Cigale, seveda na isto temo, pravljični gozd.

Likovniki, katere ni zmotila niti huda pripeka so ustvarjali tako rekoč neprekinjeno dobrih devet ur. Trud se jim je poplačal, saj so izpod njihovih čopičev nastala izvirna likovna dela, na katerih so poleg zanimivih upodobitev pravljičnega gozda prevladovala tudi pravljična bitja, pa gozdne živali in gozdni sadeži, seveda spremenjeni največkrat v bivanjske prostore pravljičnih bitij.

Ugodno oceno z nekaterimi zanimivimi predlogi so podali tudi člani strokovne žirije Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in kritičarka, profesor dr. Janez Bogataj in predsednik žirije akademski slikar, mag. Peter Gaber, ter podelili dve pohvali in tri nagrade. Prejeli so jih:

  • Roman Veras pohvala za slikarski pristop in vključitev pravljičnih likov v sliki PRAVLJIČNI GOZD
  • Janja Praček pohvala za motivno zasnovo v sliki PRAVLJIČNA ROMANCA
  • 3. nagrada Renata Grmovšek: V GOZDU
  • 2. nagrada Nevenka Verbič: ČAROBNI GOZD
  • 1. nagrada Nikolaj Petrevčič: JESENSKI GOZD

Na odprtju razstave, bila je istega dne zvečer, pa se je predsednik KUD JaReM Roman Veras zahvalil soorganizatorju dogodka, članom TD Hraše, ki so tako kot vsako leto tudi letos s svojim delom v veliki meri omogočili to lepo, ustvarjalno in tradicionalno kulturno prireditev.

Bil je kresni večer, kakor v duši nemir …

19. 6. 2020

Letošnji predkresni večer pod Aljaževo trto, v Zavrhu pod Šmarno goro, je zaznamovala žlahtna primorska govorica, rezijansko narečje ter naša, jarmovska beseda. Literarna sekcija KUD JaReM je v goste povabila pisatelje in pravljičarje iz goriškega literarnega društva GOvoRICA Darinko Kozinc, Sabino Vostner ter Dragano Maroševič in njeno hčerko Emo, iz KD Nit Posočje, Benečija, Rezije pa sta se predstavila Marjeta Manfreda in Rok Alboje. V svojem programu so člani predstavili pravljice, ki se že stoletja prenašajo iz roda v rod, temeljijo pa na zavednosti slovenstva v tamkajšnjih krajih. Tamkajšnji prebivalci so namreč skozi stoletja doživljali borbo za ohranitev slovenskega jezika ter predvsem borbo za lastni obstoj.

Ob kresu, ki je grel kar precej hladen junijski večer sta se prvič predstavili tudi članici mlajše literarne sekcije Bezeg KUD JaReM in sicer Sara ter Kaja Bukovšak. Mladi literarni ustvarjalki sta tudi zelo uspešni v lutkovni sekciji KUDa JaReM. Del svojega literarnega opusa je predstavil tudi medvoški pesnik Jurij Marussig, prav tako član literarne sekcije KUD JaReM. Predkresni večer pa je s svojimi mehkimi besedami povezoval, predsednik literarne sekcije, Matej Cigale.

Tiha in sproščujoča melodija nas je iz ozadja vodila skozi ves večer in krasila žlahtno literarno besedo. Naj bo takšnih večerov še veliko!

Jarmovce korona virus, COVID-19 ni mogel odvrniti od ustvarjanja

Kljub korona virusu in omejitvam, je KUD JaReM od meseca januarja pa do konca junija letos izpeljal kar tri lutkovne predstave Janček – ježek, štiri literarne večere; prvi je bil posvečen spominu na našo pokojno članico Andrejko Jereb, drugega so člani literarne sekcije posvetili Francetu. Prešernu na Dolskem PR' KRAČ, tretji je bil namenjen umetniku – slikarju Romanu, četrti pa nas je spomnil na pravljična bitja ob kresnem času.

Jarmovcem je uspelo v tem času uspešno izpeljati tudi redni občni zbor, zelo aktivni in uspešni pa so bili na likovnem polju. Skupaj s člani filmsko foto sekcije smo v Jedru in na Občini Medvode pripravili fotografsko in slikarsko razstavo najboljših del iz likovnega EX - Tempora HRAŠE - ALJAŽEVINA 2019. Poleg samostojne slikarske razstave z naslovom ZA SRCE IN DUŠO lanskoletnega prvonagrajenca likovnega EX - Tempora Aljaževina 2019 Romana Verasa.

Člani likovne sekcije so se udeležili tudi nekaterih EX – Temporov izven občinskih meja. V počastitev Dneva državnosti pa sta na Aljaževini Nevenka Verbič in Roman Veras pripravila še samostojno likovno razstavo OD REALIZMA DO ABSTRAKCIJE. Vzporedno s to razstavo je KUD JaReM pripravil na Aljaževini še razstavo IDRIJSKE ČIPKE dveh velikih mojstric Ančke Rup iz Kranja in članice KUD JaReM Sonje Porenta iz Medvod.

Na področju likovnega ustvarjanja pa moramo šteti kot največji uspeh članov društva zelo uspešno organizacijo kar dveh od treh najpomembnejših likovnih dogodkov v medvoški občini nagradna likovna EX - Tempora Hraše in Aljaževina 2020. Vsekakor pa ne smemo pozabiti tudi velike vneme članov lutkovne sekcije, ki so v tem času izdelali že skoraj celotno scenografijo in večino lutk, ter opravili vrsto vaj za novo lutkovno igrico PETELINČEK LINČEK

Nagradni Ex-tempore Aljaževina – Hraše 2019

31. 1. 2020

KUD JaReM in KUD Zbilje že vrsto let organizirata likovna srečanja, poimenovana Ex -tempore Aljaževina in Hraše. Letošnjo razstavo, ki smo jo odprli v petek, 31. januarja v medvoškem Jedru, je rezultat teh dveh srečanj in smo jo poimenoval Nagradni ex tempore Hraše – Aljaževina 2019. Razstavljena so nagrajena dela, ter slike, ki so dobile posebna priznanja, oziroma pohvale s strani strokovne žirije, enakovredno pa jo bogatijo fotografije obeh dogodkov, katere so delo članov filmsko foto sekcije KUD JaReM.

Že sam naslov govori, da sta bila oba likovna dogodka nagradna, po nosilnih temah pa povsem različna. V Hrašah se je slikalo detajle arhitekture našega podeželja, na Aljaževini pa likovno zelo težko in zahtevno tematiko abstrakcijo.

Ustvarjena dela je ocenila strokovna komisija v kateri sta bila akademski slikar, magister slikarstva Peter Gaber, ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

V Hrašah so si te nagrade prislužili Roman Veras, Anamarija Samec in Tone Gaber, na Aljaževini pa Roman Veras, Tomi Albreht in Nina Meglič.

Razstavljene slike iz Hraš, ne le nagrajene, izražajo bistvene značilnosti kulturnega bogastva slovenskega ljudskega stavbarstva, ki so nam ga zapustili naši predniki s podeželja, iz Aljaževine pa pestrost osebnega razmišljanja in upodabljanja lastnih likovnih predstav, oziroma doživljanj.

Obeh likovnih srečanj so se udeležili tudi najmlajši, še ne šoloobvezni otroci, ter prav vneto in zagnano slikali samostojno, ali pa pod mentorstvom kolegice slikarke Andreje Eržen.

– Roman Veras

Pogovor o abstrakciji

2. 2. 2020

KUD JaReM bo tudi letos od 30. maja do 28. junija organiziral tradicionalni, že 4. nagradni likovni EX -Tempore ALJAŽEVINA 2020.

Glede na lanskoletne želje mnogih udeležencev, bo ponovno nosilna tema »Abstrakcija«. Prav zaradi težavnosti razumevanja in upodabljanja te zelo težke likovne zvrsti, je bilo na željo mnogih organizirano že nekaj tečajev slikarskega upodabljanja abstrakcije. Tečaje vodi v Zbiljah naš kolega akademski slikar mag. Peter Gaber.

Dogovorili smo se za organiziran ogled slik slovenskih umetnikov – modernistov v Moderni galeriji, katerega smo realizirali v nedeljo, 2. februarja. Tu je kolega, slikar Peter Gaber, več kot štiridesetim udeležencem, članom likovnih sekcij KUD JaReM in KUD Zbilje, ter slikarjem iz mnogih drugih slovenskih krajev najprej spregovoril o zgodovini in pojavih abstraktnega slikarstva v svetu, nato pa na primerih razstavljenih slik še o osnovah abstraktnega slikanja pri nas.

Na osnovi tako pridobljenega znanja si bomo udeleženci lažje zamisli naše predstave in zamisli o naših slikah na letošnjem likovnem EX-Temporu Aljaževna 2020.

Votek na platnu

28. 1. 2020

Kako je deževalo, tistega 28. januarja! Zdelo se je, da bo preglasilo vsak, še tako močan zvok. Zbrali smo se, Andrini prijatelji iz Medvod, Ljubljane, Nove Gorice in njen mož iz Idrije, da bi prisluhnili njenim pesmim iz zadnje, četrte pesniške zbirke VOTEK NA PLATNU.

Večer smo pripravili člani KUD JaReM. V izbo rojstne hiše Jakoba Aljaža v Zavrh je prodiralo udarjanje dežja vse dotlej, ko so ga preglasili pomirjujoči prijetni zvoki kitare.

Glasbo, kraljico med umetnostmi, je izbrala Jerica Meglič, predvajal jo je Marko Cigale. Vezni tekst smo brali Roman Veras, Irena Cigale in Matej Cigale. Andra je bila naša članica in še dlje članica Literarnega društva iz Nove Gorice GOVORICA. Doslej so že nekajkrat dokazali, da so jo prepoznali kot veliko ustvarjalko in dobro prijateljico. Vključili so se v naš recital in interpretirali njene pesmi. Njihova predsednica mag. Darinka Kozinc je dodala nekaj besed o delovanju GOVORICE.

Iz Nove Gorice so prišli še naslednji interpreti: mag. Marija Mercina, Bore Mitovski, Ljuba Krušič in Tanja Ocelić. Platno, stkano z ljubeznijo in čutnostjo, je bilo stkano.

Ob prigrizku smo spontano, kot bi se poznali že dolgo, tkali nove vezi in si obljubili nadaljnje sodelovanje. V spomin na dogodek smo naredili kar nekaj fotografskih posnetkov.

– Matej Cigale

Ustvarjalna delavnica – božično novoletni okraski

7. 12. 2019

V dneh, ko se prižigajo luči v mestih, zadiši po praznikih. Vsaka lučka prinese toploto v naša srca. Prebudi se hrepenenje po OKRASITVI NAŠIH STANOVANJ in po razpošiljanju VOŠČIL.

Na delavnicah v KUD JaReM smo zato izdelovali okraske, ki nas niso stali nič. Samo malo dobre volje je bilo potrebno, ta je bila nagrajena z lepim začetkom veselih dni.

Kot vsako leto zaključijo članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM ob pomoči mlajših in starejših udeležencev, predvsem domačinov celoletne ustvarjalne delavnice . Kot pri vseh dosedanjih je bila tudi sobotna udeležba pestra in številčna, saj je bila hiša v Aljaževi domačiji komaj dovolj velika za vse.

Delavnico je vodila Marija Podvez, pomagale pa sta ji še Irena Cigale in Nevenka Verbič. Kot se za decembrsko delavnico spodobi, so udeleženci izdelovali predvsem božične in novoletne okraske: BUČKE, iz nogavic žagovine in žita, ki vzklije ob božiču, pa OVČKE iz žice in polnila za odeje, seveda z vsemi potrebnimi dodatki, pa ZVEZDICE iz različnega, tudi bleščečega materiala, seveda niso manjkale SNEŽINKE in VOŠČILNICE iz recikliranega papirja.

Vsak udeleženec je odnesel domov po en svoj izdelek, ostali pa bodo ob decembrskih praznikih krasili Aljaževo domačijo.

Okraski so izdelani iz materialov, ki jih imamo vedno v naših domovih.

Na podoben način, zdaj smo že znali, smo delali voščilnice. Vsak je bolj vesel z našimi rokami izdelanih. Prejšnjemu lepljenju koščkov kartonskih tulcev papirnatih serviet in barvanju teh, smo dodali samo packanje z akrilnimi barvami z bleščicami po nastriženem šeleshamerju. Delo nas je zabavalo, nam prebujalo domišljijo.

Janček – ježek

28. 11. 2019

Člani lutkovne sekcije KUD JaReM so odprli novo lutkovno sezono na Aljaževini z lutkovno igrico za otroke in odrasle v štirih dejanjih Janček – ježek. V prepolni dvorani so gledalci nadvse uživali in so izvajalce na koncu nagradili z glasnim aplavzom. Podobno vzdušje je prevladovalo na vseh do sedaj zaigranih ponovitvah. Glas o uspešni predstavi se je hitro razširil tako, da bo igrica na sporedu še ves letošnji december in še januarja prihodnjega leta.

Besedilo je po motivih istoimenske slovenske ljudske pravljice priredil Roman Veras, njegova je tudi režija, scena in izbor glasbe. Lutke so izdelali Sonja Porenta, Irena in Marko Cigale, Marija Podvez in Roman Veras.

V igrici nastopa kar 31 lutk katere vodi devet lutkarjev: Sonja Porenta, Sara Bukovšak, Aljaž Cigale Kršinar, Jurij Marussig, Marko Porenta, Zoja Terze Knific, Kjara Veras, Roman Veras in Nevenka Verbič.

Veliko vrednost in pravljične občutke poleg samih lutk nudi gledalcem še odlična scenografija, ter barvni in zvočni efekti. Gledalci so bili navdušeni tudi nad petjem žabjega zbora Regljačev, smešnimi opernimi arijami v izvedbi Modre sove in Jake Srake, ter nad izvedbo baletnega ansambla kresničk.

Po predstavi si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo kulis in lutk do sedaj izvedenih predstav od leta 2012 do 2018. Razstavljene kulise in lutke so iz štirih predstav, katere so bile uprizorjene v lutkovnem gledališču Aljažek. To so Linček petelinček, Snežaka korenjaka, Sneguljčica ter Janko in Metka. Prva lutkovna igrica Dobri duhec in Jakob Aljaž je bila odigrana že leta 2012. Sledila ji je predstava Rdeča kapica, vendar se lutke in kulise od obeh predstav niso ohranile, oziroma so bile predelane za nove predstave.

Razstava, ki bo tudi prihodnje leto, pa bo obogatena še z lutkami in kulisami iz letošnje lutkovne igrice Janček – ježek.

Likovni razstavi na sevniškem gradu

21. 11. 2019

Na gradu Sevnica je bilo odprtje dveh razstav s skupnim kulturnim programom, ki se je odvijal v Albert Felicijanovi dvorani, od koder so po zaključenem programu obiskovalci odšli v Staro galerijo in Mosconovo galerijo v prvo nadstropje gradu.

V dveh razstavnih prostorih Stare galerije se je s svojimi izjemnimi slikarskimi deli predstavil Roman Veras lanskoletni prvak enodnevnega likovnega shoda Grad 2018, ki je potekal v organizaciji JSKD OI Sevnica v mesecu juniju na sevniškem gradu. Veras, po poklicu umetnostni zgodovinar in etnolog, se je po upokojitvi še intenzivneje začel posvečati likovnemu ustvarjanju. Za svoja dela je prejel že vrsto priznanj in nagrad; znanje, izkušnje in ideje pa nesebično ter z veseljem posreduje in izmenjuje na ustvarjalnih delavnicah, likovnih shodih itd. Veliko mu pomeni tudi lanskoletni naziv prvaka Sevniškega shoda Grad 2018 in s tem tudi samostojna razstava. A ko je razmišljal o razstavi svojih slik večjih formatov, ki jih je moral prenesti v prvo nadstropje gradu, mu je to predstavljajo oviro, vendar ne za dolgo. Na prireditvi se je javno zahvalil za pomoč pri prenosu slik v prvo nadstropje, saj bi sam slike večjih dimenzij težko nesel po stopnišču.

V Mosconovi galeriji pa so razstavljena slikarska dela 41 ustvarjalk in ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, ki so sodelovali na letošnjem že 19. sevniškem likovnem shodu Grad 2019. Le-ta je potekal pod vodstvom Rudija Stoparja, ki je za letošnje likovno srečanje izbral tri teme, in sicer Abstrakcija, Oblaki nad mojo streho in 500-letnica smrti Leonarda da Vincia, likovnice in likovniki pa so lahko ustvarjali tudi na temo po lastni izbiri.

Na razstavi so svoja dela postavili na ogled tudi člani likovne sekcije KUD JaReM Tomi Albreht, Taja Regent Veras, Roman Veras in Nevenka Verbič, ki so za svoje stvaritve prejeli bronaste medalje.

Fotografsko razstavo posvetili Janezu Megliču

22. 10. 2019

Pred polno dvorano Aljaževe domačije je posebna dobrodošlica veljala ustvarjalcem razstave Zapuščeni mlini, članom foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj, ki letos praznujejo častitljivo obletnico 50 let svojega delovanja.

Razstava bo na ogled vse do konca leta prikazuje mline in njihove značilne podobe, tudi mlinčke izpod spretnih rok sprehajalcev ob bistrih potokih. Fotografije, ki so nastajale tako rekoč od začetka delovanja društva so res čudovite. Iz njih veje duh neke dobe, dobe, ko so voda, kamen, les in žito, in seveda pridne roke mlinarja krojile marsikatero preživetje naših dedov in babic.

Prav o teh značilnostih in zanimivostih, pa o Radomljah, kraju med dvema vodama, kjer domujejo člani Mavrice in kjer je bilo nekoč veliko mlinov je v živopisni besedi spregovoril dolgoletni član foto kino kluba Mavrica Igor Lipovšek, njegovo pripoved pa sta v besedi popestrila člana literarne sekcije KUD JaReM Matej Cigale in Jurij Marussig.

Čudovit, s čustvi napolnjen večerni dogodek je bil posvečen spominu na Janeza Megliča, saj je prav on naredil največ za to, da že nekaj let prihaja do snidenja članov obeh društev. Prvi korak v tej smeri pa je bil storjen, ko jih je Janez Meglič prepričal, tako kot mnoge ljubiteljske filmske ustvarjalce, da so svoje filme po telekeniranju oddali v hrambo Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije in jih s tem ohranili pred pozabo in uničenjem. Z več kot stotimi filmi je poseben primer prav Foto kino in video klub Mavrica. Tako so tem prvim kontaktom sledili še drugi dogodki, ki so jih skupaj pripravili člani obeh društev od filmskih projekcij pa do fotografskih razstav v Aljaževi domačiji.

In memoriam – Janez Meglič

V njegov spomin je, Slovenski filmski arhiv pri Republiki Sloveniji, 24. septembra 2019, predstavil v Slovenski kinoteki, spominski večer posvečen njegovim delom. V spominu mi še vedno odzvanjajo besede tvoje sage Pirniček in deklica Veneris. Nepozabno …

Janez Meglič je bil eden od treh ustanoviteljev KUD JaReM. Pisalo se je leto 2012 in postal je podpredsednik društva.

Ne glede na to, da je funkcijo opravljal s srcem in dušo, pa je prav iz vsega česar se je lotil izžarevala njegova pedantnost, in prepričanje, da je ni stvari, ki je Jarmovci ne bi zmogli. Znan je bil njegov rek: “Pri nas besedica ČE ne obstoja”.

Bil je tudi nepopustljiv in kadar je bil prepričan, da ima prav, se ni dal pregovoriti za nobeno ceno. Prepričan je bil v pravilnost našega poslanstva, promocijo Jakoba Aljaža, njegove dobe in njegove, Aljaževe domačije. Bil je odličen organizator, kulturnik univerzalni poznavalec lepe umetnosti.

Poznal je vrsto pomembnih in znanih kulturnih delavcev, mnoge je pripeljal k nam. Njihova prisotnost je obogatila in podkrepila naša prizadevanja, oziroma naše poslanstvo. Kljub velikemu poznavanju in obvladovanju številnih zvrsti umetnosti, bogatim kulturnim izkušnjam, od mladih let pa do upokojitve, se o njih ni nikoli hvalil, pa tudi obešal jih ni na veliki zvon.

Tako nihče od nas še zdaleč ni vedel, da je bil baletni plesalec - solist SNG Opera in balet Ljubljana, vse do upokojitve, leta 1990.

Nismo vedel, da se je izpopolnjeval na Akademiji za ples v Kölnu pri Antonu Dolinu in Mariji Bezobrazovi. Še manj smo bili seznanjeni z njegovimi pomembnejšimi solističnimi baletnimi vlogami v Trnuljčici, Navihanki, Čudežnem mandarinu, Tybalta v Romeu in Juliji, pa mačehe v Pepelki. Plesal je tudi v baletu Städtische Bühnen v Gelsenkirchnu, in kot solist v Essnu pri Borisu Pilatu.

V aktivnih letih je bil uresničevalec koncertov in modnih revij po sosednjih državah, in bivši Jugoslaviji, z baletno skupino Lidije Sotlar pa je širil baletno umetnost po številnih manjših krajih po Sloveniji in tujini.

Janez se ni nikdar hvalil, da je bil baletni pedagog, filmski in televizijski režiser, koreograf, producent. Za svoje filme in oddaje je prejel številna filmska priznanja tako v domovini, kot v tujini. Bil je tudi predsednik Kino kluba Ljubljana in nazadnje predsednik Zveze kulturnih organizacij Medvode.

Janez je realiziral in snemal za Studio MEG koncerte v Slovenski filharmoniji, dramske operne, baletne predstave in razstave v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem. Realiziral je številne video in avdio prezentacije na mednarodnih kongresih. Poučeval je tudi filmsko vzgojo v Pionirskem domu Ljubljana in na osnovnih šolah vodil filmske krožke. Vedno si je vzel čas, da je svoje bogato znanje prenašal na mlajše rodove.

Skratka Janez Meglič se ni nikdar hvalil o svojih preteklih dosežkih, bil pa je ponosen in vesel, za vsak uspešen dogodek, ki smo ga pripravili v društvu. No tu pa je pokazal svoja čustva in s tudi upravičeno včasih pohvalil.

Ja, Janez, veliko si prispeval za naš JaReM in njegovo prepoznavnost , veliko si postoril tudi za kulturni utrip v Medvodah in izven njenih meja.

Za tabo ostaja globoka praznina, vendar, zapustil si nam veliko.

Kolegice in kolegi, Jarmovci smo te spoštovali in se te spominjamo.

— Roman Veras, predsednik

Tudi naši člani se te spominjajo z lepo mislijo:

Jurij: Hodim po gozdnih poteh. Listje lanske jeseni je zdrobljeno šumelo pod nogami. Sonce je visoko na nebu in oranžna toplota se steguje po mojem obrazu. Ampak, danes me ne kličeš po telefonu kot si me vedno do zdaj. Najprej si vprašal: “Si na sprehodu s kužki, v službi ali kje drugje?”

Mnogokrat sem ti dal enak odgovor, da sem v gozdu s kužki. Potem sva kramljala o včerajšnjem literarnem večeru. Zmeraj si bil vesel takega dogodka, dal si kakšen nasvet in se zahvalil za lep večer. Nato sva snovala nove ideje …

Zdaj je telefon tiho, čeprav mnogokrat pogledam nanj, če si me klical. Tako prazen gozd je, haikuji, o katerih si želel velikokrat govoriti, so izginili. Nikjer jih ne najdem, obstal sem na poti in ne znam naprej. Čeprav se mi rojevajo besede, jih nimam kam napisati, ker tebe ni. Vrni se, vsaj za toliko, da mi odkriješ nekaj haikujev, da mi poveš, kam naj grem naprej, da se nasmeješ ob toplem poletnem dnevu, da me pokličeš in rečeš: “Živijo, Jurij, Janez tukaj …”

Sonja, Marko: “Dostojanstvo in veličina človeka je v tem, da s svojim razumom spozna različne možnosti, jih presodi in se svobodno odloči za to, katera se mu zdi prava.” Človeka, ki dela s srcem in dušo se ne more nadomestiti.

Lojz: “Janez Meglič je bil pravi ambasador Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije. Kot kulturnik in filmski ustvarjalec se je zavedal pomena filmskih arhivov in skrbi za dolgoročno hrambo filmskega arhivskega gradiva. Bil je velik poznavalec filmskih formatov, predvsem ozkih.”

“Pri tem ni šlo samo za prenos na nove nosilce, temveč tudi za regeneracijo in restavracijo te dediščine. Janez je prepričal mnoge ljubiteljske filmske ustvarjalce in ustanove, da so ti po telekiniranju izročili svoje dragocene filme v varstvo filmskemu arhivu. Naj omenimo filme znanih slovenskih kulturnikov Bojana Adamiča in Ladka Korošca, politika Edvarda Kardelja, filmskega kronista Bele Krajine Franca Derganca, družin Milka Rodeta, Janeza Korenčana, Alojza Kunsta, športnih pionirjev Borisa Gregorke, Fedorja Gradišnika ter filmskega ustvarjalca Miša Čoha.”

“Posebej pa moramo omeniti več kot sto filmov foto kino kluba Mavrica iz Radomelj. Skupaj z Janezom smo pripravili dva večera filmov članov tega neverjetnega filmskega združenja. Ob tem naj omenim, da je v svojem domačem okolju, v Pirničah organiziral večere filmskega arhiva in sicer v rojstni hiši Jakoba Aljaža, Aljaževi domačiji. Posebej sta mi ostala v spominu srečanja z režiserjema Jožetom Pogačnikom in Tugom Štiglicem.”

“Za konec lahko rečem, da sva v teh letih postala prijatelja in to, da me je sprejel, mi je res v čast.”

Klavdija: “Dnevna eksplozija idej, neumoren pri uresničitvi zastavljenih ciljev, organizator, neposreden, veseljak, družaben … Nepozaben!”

Alenka: “Z Janezom Megličem sva se spoznala avgusta leta 2012 v Divači. Predvajali so film Vesna ob 100. obletnici rojstva mojega očeta Bojana Adamiča. To srečanje je za nas, za našo družino pomenilo izredno veliko, saj nam je Janez v nadaljevanju izjemno veliko pomagal pri ohranitvi očetove dediščine, predvsem na področju filmskega in fotografskega ustvarjanja.”

“Janez nam je predlagal in potem tudi realiziral telekeniranje 90 očetovih filmov. Originale teh filmov smo potem pod njegovim vodstvom predali Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu RS. Nekaj filmov pa je bilo prikazanih tudi v okviru večerov SFA v Kinoteki leta 2013, v Medvodah in v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro.”

“Podobno se je dogajalo na področju fotografskega gradiva. Oče je namreč ustvaril bogato zbirko fotografij kurentov in drugih mask na Slovenskem, preko 50 pa je tudi okvirjenih. Le te so bile, ponovno na Janezov predlog, razstavljene v rojstni hiši Jakoba Aljaža in na občini Medvode, vse v okvir KUD JaReM.”

“Janez pa je seveda želel še več in tako je pripravil dokumentarni film Bojan Adamič in Hasselblad, ki predstavlja prvi in edini zapis očetove fotografske ustvarjalnosti pri nas in kot tak predstavlja pomemben del naše zapuščine.”

“Tudi narodno nošo očetove babice, avbo in pečo smo razstavljali v rojstni hiši Jakoba Aljaža. To sodelovanje z Janezom, pa tudi z njegovo družino in seveda drugimi člani in članicami KUD JaReM je bilo res izjemno, kvalitetno, zanimivo in ustvarjalno.”

“Veliko let sem imela srečo in privilegij, da sem lahko sodelovala z Janezom. Od številnih skupnih dogodkov pa mi bo v spominu prav gotovo ostalo tudi njegovo dirigiranje očetove skladbe Galop za tri trobente na Novoletnem koncertu godbe Vodice leta 2015.”

“Ves čas našega druženja sem sprejemala njegove spodbude in danes sem srečna, da sva se spoznala in da sem imela možnost z njim tudi ustvarjalno sodelovati.”

Boris: “Janez, tvoj odnos do dela in do ljudi je neponovljiv. Tudi v torek si bil, tako kot pred časom, z nami, prisoten v Slovenski kinoteki, ob gledanju tvojih filmov. Poleg vseh dejavnosti, te je še posebej pritegnilo opremljanje tvojih del z glasbo. Ti in glasba, v duetu … S kakšnim zanosom si nam dirigiral na novoletnem koncertu Godbe Vodice! Popolnoma si se predal glasbi, ki te je ponesla na oder, pred orkester, poustvaril gibanje mojstra, prijatelja Bojana Adamiča, in preprosto užival v Galopu za tri trobente.”

“Dragi Janez, hvala ti za nova spoznanja.”

Irena: “Janez je bil resen sogovornik, odgovoren, natančen, odločen, ustvarjalen in delaven človek.”

“Močno se me je dotaknila Janezova ljubezen do glasbe. Tako kot jaz iščem navdih za pisanje v naravi, v miru, ki ga prekinja samo šelestenje listja, žuborenje potoka, petje ptic, odmev brušenje kose in drugih zvokov kmečkih opravil, je on iskal v naravi glasbo. Izbiral jo je za naše prireditve, nam podarjal svoje posnetke in nam razkrival srce. Lahko trdim, da je meni in drugim literatom vlival nove ideje in moči. V naši literarni sekciji je aktivno sodeloval. Prevzel je režijo in velikokrat sodeloval tudi kot interpret naših pesmi. Razgibal je predstavitve in v zadovoljstvo nas vseh se prireditve niso omejile zgolj na prebiranje avtorskih pesmi in proze. Iz nas je izvabljal nove ideje in moči.”

“Janez je ljubil in ustvarjal v različnih umetnostnih zvrsteh. Verjetno mu je bila najbližja filmska …”

“Še vedno v meni odzvanja glasba iz njegovega filma PENTAPTIH, pa se sliš….. Pomislila sem, da jo je napisal sam. Ni je, mi je povedal, toda komponist je sledil njegovim željam.”

“Napolnil je svojo Čašo nesmrtnosti. Zapustil nam je bogastvo, ki ga nikoli ne bomo dovolj globoko dojeli…”

Tudi včasih so nosili nahrbtnike

26. 8. 2019

Kot že nekajkrat letos je sekcija za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM organizirala medgeneracijsko delavnico v medvoški okrepčevalnici STAN. Otroci so prav pridno izdelovali nahrbtnike in se ob tem seznanili tudi z njihovo uporabo, ki se dandanes precej razlikuje od nekdanje. Delavnico sta vodili predsednica sekcije Marija Podvez in članica Irena Cigale, ki pa je udeležence popeljala bolj v duhovne sfere, kar se vidi tudi iz njenih vtisov, katere je strnila v sledečem prispevku.

»26. avgust je bil vroč dan, ki je vabil v vodo, na planinske pohode ali vsaj pod krošnje dreves. Tja smo se spravili, v zavetje gostišča Stan, navdušenci ustvarjanja. Pod mojim vodstvom smo najprej premazali pripravljene modelčke za vlivanje okrasnih obeskov, priponk, prstanov in uhanov. Na premaz je vsak izbral in položil sebi najljubše rastline. Naredili smo, iz kupljenih komponent epoksi maso in ji dodali nekaj barve po želji udeležencev. Prelili smo maso v modelčke, otroci bodo delali naprej naslednji dan, ko se bo posušila. Kako, sem pokazala na že posušenih primerih. Najprej smo polirali, sledilo je vrtanje luknjic, vstavljanje trakov, pritrjevanje magnetkov ali navojev, lepljenje kovinskih nastavkov za uhane, magnete, priponke. Otroci so izbrali, kar je kdo potreboval. Tudi darilca za mamice, babice, atije. Odstranili smo lepljive rokavice. Zdelo se je, da je zabava končana.«

»Toda otroci imajo neskončno energijo. Nadeli smo si nove rokavice. Tokrat za pravo packanje. Prelivali smo že pripravljene, samo malo razredčene akrilne barve po platnih. Vsak si je izbiral svoje najljubše barve. Vzorec smo si zgolj zamislili. Seveda so ob nagibanju platna nastajali novi, pojavila se je potreba po dodatni barvi in tako naprej. Kaj slika predstavlja, smo razmišljali pozneje. Mogoče kdo še doma. Domišljija dobi v takih primerih krila. In ljubezen do barv tudi. Izjemno popackan je bil polivinil, s katerim smo prekrili mizo. Nekaterim se je posrečilo čudovito poslikati oblačila. Upamo samo, da bodo starši razumevajoči in se ne bodo pretirano jezili, ko bodo odstranjevali madeže.«

3. Nagradni likovni Ex tempore Aljaževina 2019

1. 7. 2019

Letošnja organizatorja 3. nagradnega likovnega EX TEMPORA ALJAŽEVINA 2019, ki je potekal od 2. junija do 30.junija 2019, v počastitev praznika Občine Medvode, sta KUD JaReM in KUD Zbilje.

Nosilna tema ABSTRAKCIJA je bila zelo zahtevna in je kar mnogim ustvarjalcem povzročala težave. Po oceni strokovne žirije je njeno bistvo dojela manj kot polovica od tridesetih prijavljenih slikarjev. Prav zato je bilo na odprtju razstave v ponedeljek, 1. 7. 2019, v Aljaževi galeriji, v Zavrhu pod Šmarno goro, dokaj vznemirljivo, pa vendar zelo poučno. Namreč oba člana strokovne žirije Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, ter magister slikarstva, akademski slikar Peter Gaber sta ustvarjalce in obiskovalce seznanila z abecedo abstraktnega slikarstva. Njuna »učna ura« je naletela na pozitiven odziv, saj je padla celo ideja, da se drugo leto kot glavno temo EX TEMPORA ALJAŽEVINA 2020 ponovno uvrsti abstrakcija. Še pred tem pa bi organizatorja poskrbela za poglobljeno predavanje in pa nekaj ur praktičnega upodabljanja likovnih del na to dokaj zahtevno likovno zvrst.

Seveda pa so bila najuspešnejšim likovnikom tudi letos podeljene nagrade v obliki darilnih bonov za nakup slikarskega materiala v trgovini ART d.o.o in posebna priznanja.

Nagrade so prejeli:

Nina Meglič, Tišina polna odgovorov, III. nagrada
Tomi Albreht, Fotosinteza, II. nagrada
Roman Veras, Oblaki nas mojo streho, I. nagrada

Priznanja pa so prejeli:

Družina Meglič, Samec, Puntar, Uživamo in ustvarjamo, pohvala za medgeneracijsko družinsko delo, Taja Regent Veras, Utrinek, pohvala za čistost ideje,
Mirko Mihovec, Sorško polje, za korak v abstrakcijo,
Klavdija Špenko, Odraščanje, za dinamiko namazov.

Večer so v toplem julijskem dnevu zaključili v prijetnem pogovoru, izmenjavi idej in prigrizku pod Aljaževo trto.

2. nagradni Ex tempore v Hrašah

29. 6. 2019

Letošnji Ex tempore je organiziral KUD JaReM, ob podpori TD Hraše in finančni pomoči Občine Medvode. Samostojen likovni dogodek je bil nagradni in posvečen Občinskemu prazniku. Udeleženci Ex tempora so ustvarjali na temo Stavbni členi dediščine stavbarstva v vaseh.

Celodnevno ustvarjanje v čudoviti okolici je bilo sicer malce naporno, pa vendar zabavno in pestro, saj so ga obogatili tudi otroci, ki so slikali pod mentorstvom kolegice, akademske slikarke Andreje Eržen.

Na vprašanje, ali smo slikali dobro, ali boljše, sta odgovorila oba člana strokovne žirije Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, ter predsednik žirije Peter Gaber, akademski slikar, magister slikarstva. Oba sta med drugim poudarila, da predstavljajo letošnja likovna dela korak naprej in velik napredek v primerjavi z lanskoletnim ustvarjanjem. Žirija je podelila tri nagrade in priznanja.

Nagrajenci so prejeli darilne bone za nakup slikarskega materiala v trgovini ART d.o.o

3. nagrado je prejel Tone Gaber za sliko Na stopnišču,
2. nagrado je prejela Anamarija Samec za sliko Pant na vratih,
1. nagrado je prejel Roman Veras za sliko Nekoč.

Strokovna žirija je podelila tri posebna priznanja, katere so prejeli Taja Tadeja in Klavdija Špenko za spretno teksturiranje slike Zelena vrata, Rajko Bogataj za izraznost detajlov v sliki V spomin na Breginj in Marija Podvez za umetelno izdelanost svojega izdelka Medvode zelena vrata Ljubljane.

Seveda pa bi bil likovni dogodek brez pomoči in podpore članov Turističnega društva Hraše, dokaj okrnjen, zato jim gre tudi letos velika zahvala.

Delavnica v Stanu

26. in 27. 6. 2019

V medvoški okrepčevalnici Stan, v prijetni senci dreves, vsakoletno pripravimo več medgeneracijskih ustvarjalnih delavnic. Letošnja, ki smo jo pripravili ob zaključku šolskega leta, je imela naslov Malo po starem, malo po novem. Delavnico so vodile Marija Podvez, Nevenka Verbič in Irena Cigale. Številni otroci so se menjavali na posameznih točkah ustvarjanja.

Hitro so minile tri ure skupnega druženja z otroki, njihovimi starši oziroma babicami.

Kresnikov Rakugo

23. 6. 2019

Člani literarne sekcije KUDa JaReM smo pripravili prireditev v barvah Japonske. Predstavili smo se z igrano pripovedko Živalski vrt, ki izvira iz tradicije rakugo igranja – monoigre, kjer en sam nastopajoči pripoveduje zgodbo in igra vse like. Osamljeni pripovedovalec (rakugoka) sedi na odru in samo s pahljačo in robcem pripoveduje, brez da bi vstal s svojega sedeža, dolgo in zapleteno komično zgodbo. Matej Cigale je po najboljših močeh sledil pravilom igranja.

Rakugo je bil pospremljen s haikui (trivrstična pesniška oblika japonskega izvora) izpod peresa Jurija Marussiga. Haiku velja danes za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Večer smo popestrili s poezijo Andrejke Jereb in kratkim zapisom o spominih na pretekle prireditve in spremembe, ki se dogajajo med nami, katere je sestavila Irena Cigale.

Iz Aljaževe domačije je zopet zadišalo po kulturni dediščini, pa tudi po palačinkah

6. 5. 2019

Občudovanja in vse pohvale so vredni kontakti in medsebojni odnosi, ki so se tekom let ustvarili med Osnovno šolo Jakoba Aljaža in kulturno umetniškim društvom JaReM. Oboji ste veliko storili za promocijo tega našega velikega prebuditelja, gornika, glasbenika, duhovnika Jakoba Aljaža. Promocija njega, prikaz njegovega življenja in dobe v kateri je živel je skupni cilj obeh, tako društva kot šole. Druži pa vas tudi tisto neprecenljivo hotenje, da vse te vrline in kulturno dediščino naših prednikov prenašate na mlade.

S temi besedami, je v ponedeljek 6. maja 2019 nagovoril na odprtju razstave Kmečka skrinja, naša kulturna dediščina podžupan Občine Medvode Ivo Rep obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili galerijo v Aljaževi domačiji. In res, ti so imeli kaj videti in slišati in na koncu tudi zaužiti.

Razstava risb kmečkih skrinj, ki so jih učenci OŠ Jakoba Aljaža slikali po predlogah, ali pa po spominu, seveda pod budnim očesom učiteljic, oziroma mentoric, je plod uspešnega sodelovanja med kranjsko osnovno šolo in KUD JaReM. Sodelovanje, ki temelji predvsem na osnovi prijateljskih kontaktov med člani društva in učitelji se odvija na likovnem glasbenem in gledališkem področju rodi vsako leto predstavitev ene od različnih dejavnosti učencev v Aljaževi domačiji. Naj omenimo, da so se v lanskem letu predstavili z razstavo o panjskih končnicah, še leto poprej z razstavo slik in risb, nastalih na osnovi ogleda notranje ureditve Aljaževe domačije in lutkovne predstave v izvedbi lutkovne sekcije KUD JaReM.

Seveda pa so bili šolarji najbolj veseli pohvale za svoje likovne izdelke , ki jih je v sklepni besedi izrekel naš priznani etnolog, profesor dr. Janez Bogataj. Poudaril je, da risbe izražajo več ali manj vse značilnosti skrinj, predvsem iz dobe 19. stoletja, druge pa, kar je tudi pohvalno pa so odraz njihove lastne predstave. Seveda pa je dr. Bogataj tudi sam, v žlahtni in strokovni besedi spregovoril o tem, za nas in tudi druge narode tekom stoletij pomembnem pomniku kulturne dediščine.

Ob sklepu pa je pripravil za vse še majhno presenečenje, predvsem v veliko veselje učencev. Pozval jih je na tekmovanje v peki palačink, s ciljem, da ustvarijo po svoji zamisli »medvoško palačinko« in, da se jih kar se da veliko najedo. Seveda pa je tudi o tej, predvsem za otroke nadvse želeni jedi spregovoril o njeni zgodovini. Tako smo med drugim izvedeli, da smo palačinke Slovenci prevzeli od Madžarov, pa še ta ni čisto njihova, saj so že Rimljani pekli neke vrste kruh, podoben palačinkam.

Pa je v Aljaževi domačiji zadišalo po palačinkah. Speklo se jih je kar okroglih 140. In zmagovalec? Dr. Janez Bogataj je ocenil, da so ob danih pogojih zmagovalci vsi tekmovalci, kar je pri njih, pa tudi odraslih vzbudilo veliko veselje, ki so ga otrokom izrazili z bučnim aplavzom.

V hiši Aljaževe domačije je po nedokončani prenovi zavel duh Aljaževe velike noči

13. 4. 2019

Na medgeneracijsko ustvarjalno delavnico KUDa JaReM, sekcije za oživljanje starih šeg in navad so prišli poleg domačinov iz Pirnič, tudi otroci in odrasli iz Ljubljane , Logatca, Vižmarij in Medvod. Hiša je bila dobesedno pretesna, saj je bilo v njej več kot 30 udeležencev, ki so pod vodstvom predsednice sekcije, Marije Podvez, ustvarjali velikonočne dekoracije. Barvali, lepili in obešali so pirhe, izdelovali polstene košarice in oblikovali veliko število velikonočnih ikeban. Dve ikebani bosta v teh prazničnih dneh krasili Aljaževo domačijo, ena pred vhodom, druga pa na mizi v kotu hiše. Vsak udeleženec pa si je kot nagrado in za spomin odnesel domov nekaj lastnoročno pobarvanih pirhov.

IZ OČI V OČI slike, pesmi in glasba v Kračevi domačiji

5. 4. 2019

Petkov večer je bil spet eden izmed tistih prijetnih in s toplino obdanih večerov pri Čičevih v Dolskem, kjer se že tri desetletja dogajajo odprtja razstav, literarni večeri, večeri glasbe in petja. Gospodar Kračeve domačije, Tone Čič, ima za kulturo vedno odprta vrata ali kot on velikokrat omeni: »Ko se zgodi kulturni večer na moji domačiji, mi zapojeta srce in duša.«

Kot pesnik tudi sam gostujem pri njemu že več kot dvajset let, sodelujem pri literarnih dogodkih ali pa sem kot Tone reče: »Dežurni krivec, da se zberemo literati, slikarji, pevci in glasbeniki na vsakomesečnih dogodkih.«

Tokrat smo si pogledali »iz oči v oči« s slikarjem in predsednikom KUD JaReM Romanom Verasom. Njegova slikarska dela so dobesedno zasijala ob klavirskih skladbah, ki jih je med pogovorom in recitalom izvajal Uroš Lajevec. Pesnika Janko Rošelj in Jurij Marussig pa sva šopek slikarskih del ovila z najinimi verzi ter besedami o delih slikarja Romana Verasa.

Svet konkretnega je za Romana Verasa nagovarjajoč, a pota interpretacije ga vodijo v prostranstva predmetne nedoločljivosti. Pot k odkrivanju in spoznavanju nikoli spoznavnega in nedoumljivega mu kaže svetloba. Z njegovimi toplimi, žarečimi, karakterno močnimi barvami potuje avtor po prostranstvih in v globine, h kraterjem svetlobe. Na videz sproščene podobe imajo premišljeno in na široko odprto kompozicijsko zasnovo, spremenjeno v dinamičen prostor s prekipevajočo energijo barv in z neštetimi fragmenti, ki v svoji oblikovni nedoločljivosti ostajajo enigmatični in so dokaz slikarjevega popolonega vživetja v motiv in njegovo slikarsko vizijo.

S temi uvodnimi besedami je pesnik Jurij Marussig predstavil razstavljena dela društvenega kolega, slikarja in predsednika KUD JaReM Romana Verasa na kulturnem dogodku v Kračevi domačiji na Dolskem pri Ljubljani. Avtor, ki se je predstavil z desetimi velikimi deli, predvsem iz zadnjega obdobja, je svojo razstavo poimenoval IZ OČI V OČI, ter obiskovalce spodbudil k razmišljanju, da so se jim ob gledanju razstavljenih slik porajali različni občutki in različni pogledi. Gledalec je postal dobesedno, sicer nehote sestavni del slike, saj so upodobljeni liki opazovali njega tako kot oni njih.

Ustvarjamo za mamice

2. 3. 2019

Tokratna ustvarjalna delavnica sekcije za oživljanje in starih šeg in navad KUDa jaReM, je bila v medvoški okrepčevalnici Stan. Potekala je malce drugače kot po navadi. Sicer se ni dosti razlikovala po prisotnosti udeležencev, tudi ne po pestrosti programa, ampak je potekala v duhu bližajočega pusta. Večina udeležencev, predvsem otrok - tudi tokrat jih je bilo veliko, in to od drugega pa do devetdesetega leta, so bili oblečeni v pustne maškare. Lastnik okrepčevalnice e vsem poleg običajnih napitkov postregel tudi s slastnimi krofi.

Udeleženci so lahko ustvarjali v eni, dveh, ali pa treh tematskih skupinah, ki so jih vodile Marija Podvez, Nevenka Verbič in Irena Cigale. V prvi je bila nosilna tema izdelovanje, oziroma šivanje srčkov iz blaga, v drugi so lepili narezane barvne koščke blaga na predhodno naslikano risbo, v tretji skupini pa so prevladovali izdelki za okras in dekoracijo. Ob zaključku delavnice so vsi udeleženci pripravili priložnostno razstavo in nato svoje izdelke za spomin odnesli domov.

Aljaževa rojstna hiša je spet zaživela

25. 1. 2019

25. januarja, na mrzel zimski dan, je rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu odprla svoja vrata. Že od daleč si lahko opazil svetlobo, ki je sijala iz oken. Notranjost je predsednik društva Roman Veras prijetno ogrel. Še vedno je bilo slutiti ostanke okrasitve v prazničnih dneh. Jaslice iz vsega sveta so bile umaknjene v ozadje, a smo si jih obiskovalci lahko ogledali in jih občudovali. Najrazličnejši naravni materiali so v nas prebujali domišljijo. Fantastične jaslice iz Kenije iz bananinih olupkov, na primer. Kaj pa iz ličkanja, bil bi verjetno odličen material, idrijske čipke prav tako. Veliko idej, veliko dela, pa vendar lepo in enkratno. Kako bi ob vsem žarele oči Jakoba Aljaža!

Zakaj smo se zbrali? Bila je kulturna prireditev z naslovom ČAS PELJE MIMO. Predstavili smo se člani literarne sekcije KUDa JaReM. Vsak izmed nas je poslal globoko sporočilo. Vodil je predsednik sekcije Matej Cigale.

Irena Cigale
Poskusimo odkriti svoj drugi Jaz. Ta je pravi. Ne skrivajmo se za masko.

Jurij Marussig
Haikuji so moj trenutni navdih. Pišem različne pesniške oblike. Povečini so namenjene ljudem, ki se me posebno dotaknejo. Svojo zadnjo pesniško zbirko sem posvetil Mami.

Andrejka Jereb
Vsako življenjsko obdobje je dragoceno. Vsako prinaša v dobesednem in prenesenem pomenu dragocenosti.

Matej Cigale
Skrivnost vesolja je, da ni skrivnosti.

Alenka Mihorič
Moj pesniški opus obsega pesmi od zgodnje mladosti do danes. Težko bi določila najplodnejšega. Zato podajam sprehod po različnih obdobjih.

Podarjamo si pozitivne misli in energije, kar nam daje moč in zagotovilo, da bo jutrišnji dan lep.

Arhiv novic