Novice, dogodki in prireditve

Heikki rehtijarvi: likovna razstava mandal

16. 12. 2023

KUD JaReM je pripravil še zadnjo likovno razstavo v letošnjem letu. Občinstvu se je s svojimi mandalami predstavil Heikki Rektijarvi. Odprtje razstave so popestrili še pevci in pevke DU Pirniče, Srebrne zvezde in recitatorka Melita Pretnar Silvester z interpretacijo svojih pesmi.

Heikki, ki se je rodil na Finskem, v Sloveniji pa živi že 20 let, ustvarja pa ne samo mandale, ampak tudi vrsto drugih predmetov. Ideje najde ali naravi, v svoji domišljiji, večkrat pa mu je v pomoč tudi računalnik.

Heikki je tudi velik ljubitelj glasbe, sam igra na bas kitaro, ukulele, v šoli pa se je naučil tudi igranja na jazz kitaro. Iz ljubezni do glasbe so izpod njegovih rok nastali tudi pravi glasbeni instrumenti, kar tri kitare, od teh dve pravi pravcati belo lesketajoči se lepotici.

Da je dober slikar govorita tudi dva njegova ženska portreta, ki sta čista kot solza, osvobojeni vsake navlake, barvno nežna in skromna, pa vendar zelo, izrazna in zaključujeta, ali pa začenjata zgodbo o mandalah.

Toda to niso tiste mandale , katere smo vajeni občudovati in, ki smo jih najbrž večina od nas tudi pričakovali. To niso narisane in pobarvane mandale, so posebne. Ta posebnost pa se kaže predvsem v tehniki izdelave, v uporabi laserja in lepljenjem tanko rezanih in raznobarvnih milimetrskih lesenih plošč.

S to tehniko lepljenja, ponekod zloženih tudi do 10 plošč, doseže željeno globino in vsebino. Ta pa je pri avtorju tako sakralna, kot posvetna in kjer niso vplivi duhovnosti le iz Evrope temveč še od marsikje drugod, njej pa se podreja tudi motivika.

Prve so sakralne in sem sodijo predvsem križi in rozete, kjer so avtorju za vzor predvsem cerkvene rozete, še posebej iz pariške stolnice Notre – Dame, v drugem delu nas avtor popeljejo v svet flore in favne, zadnjega pa označujejo motivi iz sodobnega življenja, kot na primer kripto valuta z bitcoini, pa ure, kompas …

Etnološka ustvarjalna delavnica

16. 12. 2023

V podobi podeželske ali kmečke hiše se pogosto zrcali prisotnost lončene peči, ki ni le vir toplote, ampak tudi središče domačnosti in tradicije. Krušna lončena peč, ki združuje funkcionalnost in gostoljubnost je tudi nepogrešljivi del sodobnega doma. Krušna peč, ki je bila nekoč sestavni del vsake kmečke hiše, ostaja pomemben del slovenske kulturne dediščine, obenem pa prinaša neprecenljivo vrednost v vsakodnevno življenje.

Zaradi svoje vsestranskosti in centralne vloge v hiši je znana tudi kot kmečka peč.

To toplino, ki jo krušna peč oddaja, pa občutek domačnosti, povezanosti in nenazadnje simbol gostoljubja, so želeli ustvariti nosilci etnološke dopoldanske ustvarjalne delavnice v rojstni hiši Jakoba Aljaža, Jure Galičič s peko kruha in Agata Govekar s peko potice, za peč pa je skrbel Roman Veras, ki je kar tri dni kuril in ogreval krušno peč.

Istočasno pa so otroci in odrasli ustvarjali pod budnim očesom Anamarije Meglič božično novoletno dekoracijo. Urška Lah je obiskovalce naučila osnove tehnike vozlanja makrame. Makrame je starodavna umetnost vezanja vozlov v določene vzorce za ustvarjanje različnih okrasnih in uporabnih predmetov.

Dogodek je bil zelo dobro obiskan, želja in dogovor vseh pa je bila, da se bo obogaten še katerimi drugimi dejavnostmi ponovil tudi v naslednjem letu.

Otroška slikanica teta zima

december 2023

Slikanico teta Zima so članice premierno predstavile v rojstni hiši Jakoba Aljaža v marcu 2023. Temu so sledile predstavitve v knjižnicah in šolah. Odziv poslušalcev je bil enkraten. Najmlajši poslušalci so z velikim veseljem in pozornostjo spremljali ustvarjalke, ki so pripovedovale zgodbico in pojasnjevale nastanek slikanice. Posebno navdušenje pa so poslušalci izrazili ob enkratnih barvitih ilustracijah Nine Naliny Meglič. Avtorica Anamarija Meglič pa je predstavitev slikanice dopolnila z video projekcijo in poslušalce različnih starosti popeljala v svet razmišljanja, domišljije in neskončnih razsežnosti ustvarjalnosti v stiku s seboj.

V društvu JaReM smo se odločili, da bomo določen delež slikanic poklonili knjižnicam osnovnih šol v občini Medvode, ter posameznim ustanovam, ki delujejo na področju sociale in vzgoje. Med drugim smo poklonili nekaj slikanic tudi Pediatrični in Infekcijski kliniki v Ljubljani, bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, zdravstvenemu domu v Medvodah, ter posameznim enotam CDZOM.

Brez pomoči posameznih donatorjev Puntar Transport, Pekarna Baškovč, Madizajn, Prima filtertehnika, Studio MEG, IZI print, KUD JaReM bi težko realizirali naš projekt. Vsem donatorjem se srčno zahvaljujemo in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi tega projekta. Zahvaljujemo se tudi vsem bralcem in bralkam tako v Sloveniji kot po Evropi, ki so naročali našo slikanico. Prijetne trenutke ob branju Tete Zime Vam želimo.

V prihodnje nas čaka še nekaj pravljičnih uric v splošnih knjižnicah v Sloveniji in osnovnih šolah. V nadaljevanju si lahko ogledate povezave do nekaterih posameznih dogodkov, ter fotografije iz našega dosedanjega delovanja.

Povezave:

https://os-kobarid.splet.arnes.si/2023/12/04/teta-zima/

https://www.kosovelova.si/dogodki/pravljicna-urica-ter-odprtje-razstave-ilustracij-z-naslovom-teta-zima/

https://www.os-divaca.si/2023/06/03/tedni-vsezivljenjskega-ucenja-razvijanje-radovednosti-ucencev/

https://divaca.si/Files/eMagazine/37/784070/03_Glasnik_3_JUNIJ_2023.pdf (str. 56)

https://www.sbng.si/sl/aktualne-informacije/novice/podozivite-z-nami-magicni-december-na-sempetrski-pediatriji-fotogalerija/

Klepet v Baru kulture

18. 11. 2023

V soboto, 18. 11. 2023 smo v Baru kulture na našem vsakomesečnem klepetu gostili Slavka Avsenika mlajšega. Ob obiskovalcev polnem baru smo imeli en res prijeten klepet o vsestranskem glasbenem umetniku in njegovem opusu del tako na področju filmske glasbe kot na simfoničnih priredbah Avsenikove glasbe, pa tudi o njegovem življenju v družini Avsenik.

Od rojstva je bival v Ljubljani, kjer je obiskoval bežigrajsko gimnazijo. Vseskozi ga je zanimala glasba, predvsem improvizacija in scenska glasba. Zato je šolanje nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Za diplomo, ki jo je opravil z odliko, je prejel priznanje avstrijskega ministrstva za kulturo. Po vmesnem služenju vojaškega roka v JLA se je leta 1983 vpisal na visoko šolo za glasbo v Bostonu in dve leti kasneje (1985) diplomiral z nalogo Kompozicija filmske glasbe. Kljub izrednemu uspehu – vpisan je bil v knjigo najboljših ameriških študentov 1985 se je odločil, da bo prakso opravljal v domovini.

Pogodbeno je bil zaposlen na RTV Slovenija kot skladatelj in izvajalec potem kot producent in aranžer pri KOCH Records v Elbigenalpu v Avstriji, v vmesnem času pa je s prekinitvami deloval predvsem kot kulturni delavec. Nato se je zaposlil v Münchnu kot glasbeni urednik in kot producent pri Avsenik Music v Regensburgu. V času slednje zaposlitve je bil tudi urednik in glasbeni urednik pri Helidonu v Ljubljani, od takrat naprej pa dela kot skladatelj in producent v Avsenik Audiodesign d. o. o. v Zbiljah pri Medvodah. V obdobju študija in po njem je nastopal in snemal s številnimi glasbeniki na mednarodni jazzovski sceni, med katerimi je treba izpostaviti predvsem različne zasedbe na jazzovskih festivalih po Evropi.

Njegova ustvarjalnost zajema širok spekter glasbene kompozicije in zvočnega oblikovanja za psihološko pogojene in interaktivne projekte. V tem sklopu je ustvaril glasbo za trideset filmov, petnajst televizijskih oddaj, dvajset gledaliških, preko štirideset glasbenih albumov, več kot dvesto petdeset oglasov ter številne priredbe melodij Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika za simfonični orkester (npr. Melodije bratov Avsenik s simfoniki, RTV Slovenija, 26. 12. 1999) in pihalni orkester (npr. Pihalni orkester Lesce – 50 let) ter različne zborovske zasedbe.

Klepet so glasbeno pobarvali: Blaž Avsenik na klavinovi in harmonikarja glasbene šole Bučar z Iga Lenart Končan ter Ana Trtnik.

In kar vabljeni na naslednji klepet, ki bo v soboto 9. 12. ob 18ih v Baru kulture. Gostja bo Sonja Porenta.

Izobraževanje s Sonjo Porenta

15. 11. 2023

“S knjigo Tončika v svečani preobleki in mojim rokodelskim izdelovanjem posameznih kosov t.i. noše osveščam, izobražujem in seveda predstavljam izdelovanje le teh, pretežno gre za pokrivala.

Na tokratnem dogodku v rojstni hiši Jakoba Aljaža je zaokroženo obdobje poldrugega leta mojega ljubiteljskega ustvarjanja, v uvodu sem predstavila izdelavo male črne avbe z mehkim oglavjem in izdelavo tilaste peče, obe pokrivali sta bili tudi razstavljeni.

V nadaljevanju sem z besedo ob diaprojekciji prikazala izdelavo avbe z vezenim čelnikom (vezenje z zlato nitjo), avba se je uvrstila na razstavo Trienale rokodelstva v Slovenj Gradcu, v decembru si bo možno ogledati razstavo tudi v Ljubljani. To je zame in za moje poustvarjanje veliko priznanje, pripomore pa tudi h prepoznavnosti te rokodelske veščine, ki je v izumiranju.

V zaključnem delu sem obiskovalce seznanila z pomembnejšimi dogodki v tem obdobju, od izida knjige naprej, naj navedem le nekaj:

  • uvrstitev ročno izdelanega pokrivala na razstavo Trienale rokodelstva septembra v Slovenj Gradcu,
  • pobudnica sem vpisa Vezenje po narisku v Register nesnovne kulturne dediščine,
  • predstavitve knjige na različnih mestih, tudi izven naših meja,
  • podelitev priznanja Medalje Občine Medvode za leto 2023

Sledil je še fotoalbum in povabilo, da si obiskovalci ogledajo tudi priložnostno razstavo oblačilne dediščine v kašči (razstavljene so različne peče in dve avbi z vezenim čelnikom).”

Po predstavitvi pa se je klepet razvil v prijetno izmenjavo različnih pogledov v izdelavo naše oblačilne dediščine.

Razstava Nika Petrevčiča

9. 11. 2023

Slikar Nik Petrevčič si je kot zmagovalec lanskoletnega EX-Tempora Aljaževina 2022, tema so bili OBLAKI IN VESOLJE poleg materialne nagrade prislužil, tako kot sleherni dosedanji zmagovalec tudi pravico razstavljanja v Aljaževi galeriji. Odprtje razstave je bilo 9. novembra letos bo na ogled do srede meseca decembra in je po mnogih neznanih, nedorečenih pripetljajih in spremembah julija letos to hišo ponovno oživela.

Razstavljene slike prikazujejo tako pokrajine, tihožitja in figuraliko, slikarjeve natančne poteze in široka barvna paleta pa uresničuje oblikovno in barvno dovršenost. Avtorja odlikuje slikarsko jasen način prezentacije. Njegova poetika in doživljanja se občutijo in udejanjajo predvsem in tudi z njemu lastnim koloritom, ki najde svoje korenine tako v italijanskem, predvsem toskanskem in tudi severnjaškem, holandskem renesančnem slikarstvu, seveda pa mu niso tuja tudi druga izhodišča.

Pomembna mu je risba, ki predstavlja trdno vez s svetom realnega, njegova paleta pa je bogata in jo krasijo žlahtne nianse. Še posebno zanimiva je nagrajena slika Ognjeni obroč, ki nam v njegovem slikarskem opusu kot edini primer nakazuje, da mu ni tuje tudi abstraktno slikarstvo, čeprav sam pravi, da je to slikarstvo zanimivo, ni pa še zaenkrat osvojilo njegove duše. Sicer pa slikar Nik dokazuje, da lahko z natančno, precizno dovršenostjo na slikarsko platno prenese vse, kar njegovo oko zazna in izrazi vse, kar je v njem, ter nas s svojimi občutji in intimo popelje v globine željenega sporočila.

Slikar Nik Petrevčič se je rodil v Kranju, kjer tudi živi. Od leta 2015 je član KUD JaReM. Ko gledamo njegove dovršene slike, bi pomislili, da se je šolal na kakšni likovni šoli, ali pa da ga je slikarskih veščin učil kakšen priznan slikar. No, pa bi se motili, nič od navedenega ne drži. Je popolni samouk, ki so ga sicer skozi leta ustvarjanja navdihovala in mu bila za vzor predvsem dela renesančnih in romantičnih slikarjev, pa tudi impresionisti, sam pravi predvsem Matija Jama.

Veselje do slikanja je začutil pri 16 letih, pred tem pa se je ukvarjal le in edino z risbo in še to samo pri pouku v šoli. Prejel je že kar nekaj nagrad, do sedaj je razstavljal na štirih skupinskih razstavah, današnja pa mu je prva samostojna.

Slika predvsem v tehniki akrila, katerega ponekod dopolni z oljnatimi barvami. Na razstavi pa prevladujejo predvsem krajine, katere odlikuje raznovrstnost, mnoge so prežete z mistiko, ki jo slikar podkrepi predvsem z rjavkasti barvni toni, svojstven občutek pa doseže tudi s sinje modro in zeleno barvo rek in morij, iz nekaterih drugih pa se preko slik razliva čarobna žareča svetloba.

Uspeh gledališkega prvenca “Rekviziter v operi” pod okriljem KUD JaReM

21. 9. 2023

Tako premierna uprizoritev, kot repriza gledališke igre Rekviziter v operi, avtorja Romana Verasa, sta konec meseca septembra do zadnjega kotička napolnili gledališko dvorano Kulturnega doma Fran Saleški Finžgar na Senici. Gledalci so videli rekviziterja, ki v priznani operni hiši poleg svojega rednega dela uživa v opernih predstavah, sodeluje z znanimi pevci, dirigenti, scenaristi in drugimi, za operne predstave pomembnimi osebami. Seveda pa nenehno sanjari o tem, da bi tudi on, kot slavni operni pevec, vsaj enkrat nastopil na velikem odru.

Gledalci so z zanimanjem spremljali njegovo življenjsko zgodbo, ki se je odvijala v razgovoru med lutko Lukcem in rekviziterjem. Pripoved, je prav za prav osebna gledališka izpoved o dveh bratih. O mlajšem, ki bi rad postal operni pevec in, ki si je vse življenje zamišljal, da je svetovno znani tenorist, prvak največjih opernih hiš in o drugem, starejšem, ki pa bi po strokovnih ocenah glasbenih pedagogov zaradi svojega edinstvenega glasu, prav nasprotno to zlahka tudi postal. Pa ni.

Avtor predstave Roman Veras, ki se je podpisal pod scenarij, režijo in scenografijo, ter odigral glavno in edino vlogo, je v svojem prvencu hotel pokazati tudi svojo pristno ljubezen do operne glasbe in jo je zato podkrepil tudi s svojim pevskim talentom. Avtorju uprizoritve so stali ob strani in mu nudili tehnično podporo člani KUD JaReM Gregor Meglič, Kjara Veras, Taja Regent Veras, ter Sonja in Marko Porenta.

Nagradna EX Tempora Hraše in Aljaževina 2023

2. 9. 2023

V soboto, 2. septembra so se v Aljaževi galeriji zaprla vrata razstave likovnih del slikarjev, ki so meseca junija ustvarjali zanimive slike na 7. nagradnem likovnem ex temporu ALJAŽEVINA 2023, kjer je bila tema “KULINARIČNA TIHOŽITJA”. Sama razstava je doživela zanimanje in odmevnost v kulturnih krogih in tudi sicer. Mi organizatorji, člani KUD JaReM, pa poleg veselja nad uspehom, še nekaj nerazumljivega, neumnega in nič kaj vzpodbudnega. Kaj je vzpodbudilo naše začudenje, o tem kasneje, na koncu prispevka.

Sedaj pa k našemu prvemu likovnemu dogodku, 6. nagradnem EX Temporu HRAŠE 2023. Letošnja tema je bila “PTIČJA STRAŠILA NA POLJU IN DRUGOD”.

Z razliko od prejšnjih likovnih ustvarjanj se je letošnji zaradi slabe vremenske napovedi ni odvijal pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah, temveč pod gostoljubno streho jahalnega centra Janhar v Hrašah.

Zelo zanimiv likovni dogodek so kot običajno popestril tudi številni otroci, ki so v likovni delavnici, pod vodstvom akademske slikarke Andreje Eržen, iz KUD Zbilja in otroške delavnice domače in umetnostne obrti, pod vodstvom Urške Lah, upodabljali in kreirali ptičja strašila.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali enolog, prof. doktor Janez Bogataj, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ter akademska slikarka Agata Pavlovec je na odprtju razstave, v soboto, 1. julija letos podelila tri nagrade.

Zmagovalec je postal Tone Gaber, KUD JaReM, drugo nagrado je prejela Klavdija Špenko, KUD JaReM in na veliko veselje in presenečenje vseh navzočih in pa seveda same prejemnice, mlade 9 let stare Valentine Mahkovic, ki si je s svojo sliko, prislužila tretjo nagrado.

In, če je strokovna žirija ocenila tudi ostala dela kot zelo solidna, pa je bil že naslednji likovni dogodek, le tri dni za prvim, 7. nagradni likovni EX Tempore Aljaževina 2023 s svojo izvirno tematiko “KULINARIČNA TIHOŽITJA”.

Motiv je prisoten predvsem pri slikarjih v flamskem, nemškem in angleškem slikarstvu, v Sloveniji je bilo tihožitje s prehransko vsebino redko upodobljeno. Ocene slik s strani iste strokovne komisije so zelo pozitivne. Na preteklost in kulturno dediščino so se člani strokovne komisije odločili, da v prihodnje za avtorje pripravijo predavanje na določeno temo. Prihodnje leto bo na Aljaževini tema “GARTELJC”. Sam likovni dogodek, ki je kljub svoji specifičnosti, odmevnosti, udeležbi, tudi mednarodni, pa kakovosti in izvirnosti presegel marsikaterega od dosedanjih, najbolj tehnično zahtevnih razstav, kar so poudarili tudi člani strokovne komisije, pa na žalost ni našel nobenega razumevanja pri članih Občinske komisije, ki za likovni dogodek, ki je eden od treh največjih likovnih dogodkov v občini Medvode ni namenila niti centa.

NA VPRAŠANJE ZAKAJ NE, PA NAM JE BILO S STRANI OBČINSKE KOMISIJE MED DRUGIM TUDI POJASNJENO DA:

Komisija je na podlagi vaše prijave ocenila, da projekt “Nagradni likovni ex Tempore Aljaževina 2023” ni upravičen do sredstev za sofinansiranje, saj se projekt ne izkazuje kot “ izjemno kvaliteten, ki kaže inovativnost in vsebinsko učinkovitost, ima jasen in utemeljen koncept, prispeva k socialni kohezivnosti in uravnoteženi raznolikosti ustvarjanja kulturnih dobrin v občini”. Prav tako projekt ne vključuje deficitarnega področja kulturne ustvarjalnosti v občini. Projekt ne povezuje ustvarjalnost več raznolikih organizatorjev iz 4. člena pravilnika. Prav tako projekt ni pridobil sofinansiranja projektov, in prireditev na razpisna državni ravni in tudi ne zagotavlja večji delež sofinansiranja iz drugih virov.

Če bi tako razmišljali organizatorji dogodka, potem bi se že vnaprej odpovedali vsaki občinski finančni podpori in dogodek izpeljali sami, z lastnimi sredstvi, tako, kot so ga morali tudi sicer, s podelitvijo nagrad - bonov za nakup slikarskega materiala.

“Rajši izpeljemo kulturni dogodek sami, brez občinske pomoči, oziroma pod presijo neumnih administrativnih pogojev”, pravijo Jarmovci, toda z zavestjo, da ustvarjamo lep, prijazen in kvaliteten kulturni dogodek. Več kot občinski denar, nam pomeni odziv občanov in ocena, ki jo je v kratkem podala naša večletna strokovna komisija za vse tri nagrajene slike letošnjega Ex tempora Aljaževina.

1. nagrada

ANTON BENEDIK: TIHOŽITJE S ČEŠNJAMI, akril na platno

Za metjejsko dovršenost in sporočilnost

Slika je ustvarjena v za avtorja značilnem fotorealističnem slogu, s katerim stremi po oblikovni in barvni dovršenosti. Poteza je disciplinirana in oblikotvorna. Oblike so jasne, modelacija predmetov je prepričljiva. Kolorit je žlahten, bogat v finih niansah in občutenem tonskem razponu. Snovnost posameznih elementov je nazorna, zaznati je specifike posameznih materialov in njihove značilnosti. Pomembno vlogo avtor namenja tudi svetlobi. Ob slikarskem perfekcionizmu pa mu je nadvse pomembna tudi vsebina. Izbor akterjev dogajanja je sporočilen; med knjigami je “Povest o dobrih ljudeh” (avtor jasno zapiše naslov ene izmed izbranih knjig) in tudi češnje vsekakor niso le pridelek narave. Celotno sliko odlično zaključuje okvir.

2. nagrada

BOŠTJAN MOČNIK: RIBONA, pastel na papir

Za atmosfero svetlobe in historičnosti

Kompozicija je skrbno načrtovana in uravnotežena. Svetloba premišljeno vstopa v prostor slike in osvetljuje posamezne elemente tihožitne motivike, jih izpostavlja in pripomore k nazornosti željene forme. Barvna zasnova je usklajena, celotno slikovno prizorišče pa ima posebno patino, značilno za stare mojstre. Prezentacija vsebinskih elementov je dovršena in ustvarjena v duhu snovnega realizma.

3. nagrada

MIJA ROZMAN: ČEBULA, akril na platno

Za barvne in prostorske odnose

Avtorica je bila pri interpretaciji na sledi resničnosti, saj je želela nazorno predstaviti čebulo. Pri tem je dosegla tudi skladnost med čebulo in ozadjem. Barvni odnosi med čebulo in zelenim rastjem so uglašeni v svojem nasprotju. Prav tako je zanimivo podan prostor, saj se srečujeta ploskovitost in globina.

Strokovna žirija: Anamarija Stibilj Šajn, prof. dr. Janez Bogataj in Agata Pavlovec

Odgovori pristojne občinske komisije v primerjavi z oceno, res strokovnjakov na likovnem področju, pa nedvoumno povedo, da so občinska merila in kriteriji zastareli, neživljenjski in služijo bolj administrativnim prepovedim, manj pa finančni podpori ljubiteljskim društvom pri njihovem kulturnem delovanju in kot taki kličejo k nujni prijaznejši, bolj življenjski in enostavnejši posodobitvi.

Vabljeni!

Micka na Trški Gori

20. 5. 2023

V soboto, 20. 5. 2023 je Micka gostovala pri naših prijateljih na Trški Gori. Igro smo uprizorili na povabilo gospe Jožice Vrček, predsednice turistično kulturnega društva Trškogorsko srce. Dolenjci ne bi bili Dolenjci, če nas ne bi povabili v goste že zjutraj in sicer na jedačo in pijačo.

Po ogledu Trške Gore in zidanice Lojzeta Slaka je sledilo obilno kosilo in nato naša predstava. Igro smo uprizorili na čudoviti lokaciji pod cerkvijo, blizu štiristoletnih lip. Obiskovalcev je bilo polno, polno je bilo smeha in dobre volje kot se za trškogorce spodobi. Program so obarvali še pevci turistično kulturnega društva Trškogorsko srce, njihovi ljudski glasbeniki ter brat Lojzeta Slaka s harmoniko.

Skratka, nepozaben dan s čudovitimi ljudmi in seveda najboljšo igralsko ekipo. P naj velja še povabilo in sicer v soboto 27. 5. nas lahko obiščete ob 20. uri v kulturnem centru Ig ali pa se v soboto 3. 6. podate na izlet do obale in nas obiščete v kulturno pastoralnem centru Georgios v Piranu, kjer bomo ob 21. uri igrali na njihovem odru na povabilo piranskega župnika gospoda Zorka Bajca.

Vabljeni!

Odprtje slikarske razstave “Živalski svet” učencev OŠ Jakoba Aljaža, Kranj

“Občudovanja in vse pohvale so vredni kontakti in medsebojni odnosi, ki so se tekom let ustvarili med osnovno šolo Jakoba Aljaža in kulturno umetniškim društvom JaReM. Sicer jih je za nekaj časa zavrla korona, ni jih pa mogla zaustaviti. Oboji smo vsak po svojih zmožnostih kar veliko postorili za promocijo tega našega velikega prebuditelja, gornika, glasbenika, duhovnika Jakoba Aljaža. Promocija njega, prikaz njegovega življenja in dobe v kateri je živel je skupni cilj obeh, tako društva kot šole. Druži pa nas tudi tisto neprecenljivo hotenje, da vse te vrline in kulturno dediščino naših prednikov prenašamo na mlade. No in nocoj bomo zopet doživljali delček teh sadov vaših učenk in učencev tako v slikah, kot pesmi” je v uvodnem pozdravu ob odprtju razstave Živalski svet učencev iz osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja poudaril predsednik KUD JaReM Roman Veras.

Obiskovalci so bili navdušeni nad slikami, oziroma risbicami saj te zelo nazorno izražajo ljubezen in lastne predstave, ter ustvarjalčeva notranja čustva do teh bitij. Tako veje iz slik duh neposrednosti, pogum, pa velik občutek za raznolike živo pisane barvne kombinacije in tudi za preprosto kompozicijo. Krasi pa jih še posebej njihova neposrednost tako pri upodabljanju, kot posledično tudi pri izraznosti. Te slike so brez kakršne koli navlake. Seveda je opazen, vendar v zmernem obsegu, tudi pozitivni vpliv njihove mentorice, ki s svojimi nasveti ne duši mladostne otroške ustvarjalnosti.

Učenci osnovne šole, še posebej je navduši pevski zborček prvošolcev so izvedli tudi zelo simpatičen kulturni program tako v pesmi kot besedi, ki je bil, normalno prilagojen predvsem vsebini naslova likovne razstave – živalim.

Klepet na Aljaževini s Stenom Vilarjem

12. 5. 2023

V petek, 12. maja je potekal na Aljaževini letošnji osmi klepet. Tokrat smo klepetali s pedagogom, igralcem in animatorjem Stenom Vilarjem. Sten se je pred dvajsetimi leti odločil nadaljevati samostojno pot kot igralec in animator v svojem gledališču Studio Anima. Predtem pa se je ukvarjal z mladimi, ki imajo motnje v duševnem razvoju.

Nastopa tako za odrasle, kot za otroke in ima trenutno v repertoarju 13 različnih predstav, kjer tudi poje. Ustvarja v sodelovanju z različnimi znanimi ustvarjalci ter pevci in pevskim skupinami. Opisal nam je, kako izgleda delo animatorja. Na tem področju dela tudi doktorat, a ima nemalo težav, saj animator pri nas ni priznan kot poklic. V svojem ustvarjanju je izdal tudi preko 20 otroških knjig in precej CD-jev s svojimi pesmimi.

Klepet na Aljaževini smo vodili: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig.

Aprilski klepet z narodno zabavnim ansamblom Užitek

15. 4. 2023

V soboto, 15. 4. smo na našem mesečnem klepetu, na Aljaževini, gostili mlad narodno zabavni ansambel Užitek z Dolenjske. Štirje fantje so začeli z igranjem dobro leto nazaj in zdaj že zelo uspešno nastopajo na veselicah, porokah in manjših koncertih tako na Dolenjskem kot drugod po Sloveniji.

Vsi fantje so še študentje, a zelo pridno delajo tudi doma, kjer jih čakajo njihove kmetije. Njihova želja je nastopiti tudi na javni RTV in na festivalih. S takim zagonom in željo po tem, jim bo to tudi uspelo, saj pridno vadijo in se pripravljajo tudi na izvedbo svoje prve avtorske skladbe. Fantje so veselih src in kjer je želja, je tudi uspeh, tako so nam zatrdili na našem klepetu.

Po uradnem delu, torej klepetu z njimi, so večer popestrili s polkami in valčki Lojzeta Slaka, saj prihajajo iz dežele Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka.

Klepet smo vodili člani mlajše literarne sekcije Bezeg.

Velikonočna okrasitev

1. 4. 2023

V pričakovanju velikonočnih praznikov smo v KUD JaReM pripravili medgeneracijsko delavnico izdelovanja velikonočne dekoracije.

V preteklosti so gospodinje v predprazničnem času temeljito očistile hišo, prezračile vse prostore, ter se z vso skrbnostjo in spoštovanjem pripravile na peko slastnih potic, barvanje jajc in peko šunke v testu.

V KUD JaReM, pa smo se v današnjem času osredotočili na pripravo dekoracije naših domov z naravnimi in recikliranimi materiali. Želeli smo v medgeneracijskem sodelovanju spoznati pretekle načine okraševanje in jih predati najmlajšim udeležencem delavnice.

Ker pa so “jarmovci” različne starosti, ter iz vseh vetrov, so naše letošnje velikonočne dekoracije bile reciklirane, naravne, skromne in predvsem ekonomsko dostopne slehernemu ljubiteljskemu ustvarjalcu.

Ustvarili smo dekoracijo za na vhodna vrata, z recikliranega materiala smo okrasili velikonočno drevesce v predsobi hiše na Aljaževini, ter si na odpadne keramične in lesene materiale narisali velikonočne zajčke.

Vsakdo izmed udeležencev je s seboj prinesel polno idej in spominov iz otroštva, med ustvarjanjem pa so ti spomini postajali realnost in rodile so se nove ideje in predlogi za prihodnje leto. Ustvarjalni člani KUDa JaReM vam želimo prijetno uverturo v pomladne dni.

Delavnica ustvarjanja lastne mandale

25. 3. 2023

V KUD JaReM smo se odločili, da članom ter zunanjim obiskovalcem ponudimo izobraževanje ustvarjanje lastne mandale.

K temu nas je spodbudilo dejstvo, da se v današnjem času ljudje vse manj umirjajo sami s seboj, ampak iščejo različne pripomočke za umiritev v raznih organizacijah. Ker pa je v naši likovni sekciji članica Tanja Prezelj, uspešna, aktivna slikarka in raziskovalka ustvarjanja mandal, se je sama ponudila, da nam predstavi tehniko ustvarjanja mandale.

Spoznali smo, da slednje zahtevajo od avtorja le malo risarskih spretnosti, veliko časa, miru, ter stik s seboj ob ustvarjanju in barvanju mandale. Sam proces izdelave mandale nam omogoča pristen in edinstven stik s seboj, je neke vrse meditacija in raziskovanje sebe skozi proces ustvarjanja mandale.

Mandale nastajajo s kombinacijo med seboj povezanih geometričnih oblik, barv, figur, likov in simbolov. Mandala je od nekdaj služila kot simbol pri koncentraciji, meditaciji, osebnostno zrelostnem procesu, zaščiti in zdravljenju.

“Švicarski psiholog C. G. Jung s podobo mandale opisuje simbolično predstavitev psihe, katere bistvo nam je neznano. Poudarja, da se te podobe uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje poglobljene meditacije. Opazovanje mandale nas navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. Učinkovitost mandale je dvojna: ohranja psihični red, obnavlja ga, če je izginil. V slednjem primeru opravlja spodbujevalno funkcijo.”

(https://www.mandalavaga.si/kaj-je-mandala/)

Delavnice mandale so se udeležili tako starejši kot tudi mlajši raziskovalci in ustvarjalci. Tanja Prezelj nam je zaupala osebno pot raziskovanja, ter kaj vse je uspela doseči s pomočjo ustvarjanja mandal. Z nami je podelila tudi izkušnje njenih tečajnikov v zadnjih letih, ki jih tudi ni malo.

Udeleženci delavnice smo bili presenečeni nad preprostostjo simetričnih in barvitih vzorcev, ki smo jih ustvarili pod njenim mentorstvom. Dogovorili smo se, da bo vsakdo od nas doma še poskušal ustvarjati mandale, ter jih nato v mesecu maju razstavimo v rojstni hiši Jakoba Aljaža.

Teta Zima

18. 3. 2023

Tri članice KUD JaReM so letošnjo zimo zaključevale slikanico za naše najmlajše bralce. Anamarija Meglič je spisala zgodbico Teta Zima, Nina Naliny Meglič je ilustrirala zgodbico, Taja Tadeja Špenko pa je uredila prelom slikanice.

Članice so z lastnim delovanjem podkrepile zgodbico v slikanici Teta Zima in dokazale, da s skupnimi močmi in sodelovanjem lahko ustvarijo izdelke, ki lepšajo trenutke našim najmlajšim bralcem ob prebiranju slikanic v zgodnjem otroštvu.

Avtorica in ilustratorka se bosta podali predstavljati slikanico ter ilustracije po knjižnicah in šolah v naslednjih mesecih. Z lastno aktivnostjo želita najmlajšim otrokom predstaviti pomen druženja in sodelovanja, želita pa tudi otroke spodbuditi k druženju ob branju, spodbujati domišljijo, ter ustvarjalnost z razstavo ilustracij.

Slikanico Teta Zima je društvo JaReM podaril vsem vzgojno izobraževalnim zavodom v občini Medvode, ter nekaterim posameznikom, ki znatno pripomorejo k delovanju društva. Preko donatorjev, ki so pripomogli k izdaji slikanice, pa je s to dobrodelno gesto slikanica na voljo v osnovnih šolah in vrtcih tudi v občini Cerknica, Logatec, Vrhnika, Divača, Tolmin, Komen.

V ta namen smo podarili nekaj čez 150 slikanic, 16 izvodov slikanice pa smo oddali v NUK, kjer jih 10 izvodov razpošljejo po svojih enotah, 2 izvoda pa ostaneta v NUKu, po 2 izvoda pa pošljejo med bralce italijanske in avstrijske manjšine v upanju, da bodo razveseljevali in opogumili otroke k prebiranju in druženju v naravi. Predstavitev pa smo zaključili s poezijo pozdravu pomladi.

Klepet na Aljaževini z Vikijem Grošljem

11. 3. 2023

V soboto 11. 3. 2023 se je odvijal že šesti klepet na Aljaževini. Tokrat je mlajša literarna sekcija Bezeg povabila na klepet alpinista, pedagoga in pisatelja Vikija Grošlja.

Viki nam je skozi diapozitive predstavil svoje svetovno največje podvige v Himalaji. Z njim smo klepetali o ekstremnih pogojih, ki jih je doživljal ob najvišjih vzponih na osemtisočake. Pa o njegovi humanitarni pomoči nepalskemu ljudstvu ob hudem potresu leta 2015, akcija zbiranja sredstev pa se še nadaljuje.

Predstavil nam je tudi svojo pisateljsko pot in knjige, ki jih je napisal, seveda pa je bilo govora tudi o njegovi zadnji knjigi z naslovom Križ čez Nepal, kjer opisuje prehojeno pot od severa do juga ter od vzhoda do zahoda Nepala.

Klepet na Aljaževini je svojo ustno harmoniko pobarval Vladimir Hrovat. Moderatorji klepeta pa smo bili Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig. In pa seveda polna dvorana rojstne hiše Jakoba Aljaža.

Premiera veseloigre sodobnega časa @zupanovamicka.bzg

V soboto 25. 2. 2023 se je v rojstni hiši zgodila premiera veseloigre sodobnega časa z naslovom @ZUPANOVAMICKA.BZG. Izvedli smo jo člani gledališke sekcije Vaško gledališče PR BZG, KUD JaReM.

Zgodba veseloigre Županova micka ostaja v osnovi ista, dobila je le sodoben pridih in v roke pametni telefon. Micka se zaljubi v navideznega bogataša Tulpidus, ki naj bi živel na Karibih. Stalno ji obljublja bogato poroko in življenje na veliki nogi. Hkrati jo osvaja gozdar Anže, ki pa je resničen in dober fant. Ima pa težave z izražanjem svojih čistev in Micki nikakor ne zna na lep način povedat, kako jo ima rad. Sodobna tehnologija ga ne zanima, niti je ne zna uporabljat. Zanj je telefon motorka in prijatelji drevesa. Župan, Mickin oče si zelo želi, da bi se Micka poročila z Anžetom, čeprav fant nič ne ve o tem, kaj je ljubezen in nežnost. Toda Župan, čeprav uglajen, intelektualen gospod ve, da s Tulpidusum ne bo kaj dosti, saj je tudi vdova Šternovka že povedala, kako je naplahtal tudi njo in jo tik pred poroko pustil. Micki dopoveduje tudi ona, naj ga pusti in kočno Micka ugotovi, da je prstan, ki ji ga je poslal, nosila že Šternovka. Še več, na koncu izvemo, da Tulpidus sploh ni Tulpidus in ne živi na Karibih. Torej, hkrati nas igra nauči, da ni ravno vsega verjeti osebi, ki se predstavlja onstran telefonskega video pogovora in da je skromnost lepa čednost.

Igralska zasedba:

  • Micka – Sara Bukovšak
  • Šternovka – Kaja Bukovšak
  • Župan – Jurij Marussig
  • Anže – Aljaž Cigale Kršinar
  • Glasbeni tehnik – Borut Cigale

Filmski večer Mavrice

6. 3. 2023

Foto kino in video klub Mavrica iz Radomelj je leta 2019 praznoval petdesetletnico delovanja. Člani filmske sekcije Mavrice so snemali številne dogodke v različnih krajih, predvsem na območju Domžal, Kamnika, Mengša, Moravč in Lukovice, pa tudi v Ljubljani. Poleg filmov, ki so dokumentirali različne dogodke, so snemali tudi igrane in celo eksperimentalne filme. V letih 2016, 2018 in 2019 so na pobudo pokojnega podpredsednika KUD JaReM, Janeza Megliča, Slovenskemu filmskemu arhivu izročili v hrambo 161 filmov, večina na 8 mm in super 8 mm ter nekaj tudi na 16 mm filmskem traku.

Mavrica deluje več kot 50 let. V preteklih desetletjih so ljubiteljski filmarji posneli več kot 200 dokumentarnih in igranih filmov. S svojimi filmi so sodelovali na številnih festivalih in drugih filmskih prireditvah po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini, kjer so osvojili veliko nagrad in priznanj.

Na Aljaževini so gostovali že s svojo foto razstavo in filmi o Mlinih, ter o Slovenskem kozolcu – ponosu v zatonu, danes pa gostujejo z zgodbo o ptičjih strašilih.

V zadnjem desetletju je uspešno filmsko dejavnost izpodrinila videotehnika, ki pa nadaljuje filmsko dejavnost predvsem na področju dokumentarnega snemanja. Za današnji večer so nam pripravili oseben, a pomemben film “Portret mojstra in prijatelja”. Dolgoletni predsednik Mavrice, Janez Kosmač ga je posnel o znamenitem fotoreporterju Vlastji Simončiču, ki je s svojimi izkušnjami kot mentor pomagal in umetniško oblikoval člane Mavrice, tako fotografe kot filmarje. Njegovo ime je bilo sicer Vladimir, a mama mu je sestavila ime iz imen svojih treh sinov – Vladimir, Stane in Joža. Vsi smo ga poznali pod tem imenom, tudi pod svoje fotografije se je podpisal Foto Vlastja. Ni imel lahkega življenja. Preselil se je iz Ljubljane v Mihevk pri Gorenji vasi. Tam je poučeval mlade fotografe in razvil poseben model fotografske in likovne vzgoje. Leta 1991 je v Gorenji vasi odprl zasebni fotografski muzej. Bil je občudovan časopisni fotoreporter pri Tovarišu in Slovenskem poročevalcu, ter pri Tedenski tribuni. Arhiv s preko 70.000 negativi je podaril Muzeju novejše zgodovine. Dokumentiral je tudi gledališke predstave. Arhiv s 50.000 posnetki je ob svoji 80 letnici podaril Slovenskemu gledališkemu muzeju v Ljubljani. Ta dogodek je tudi zabeležen na video traku Studia MEG. Njegovo najpomembnejše delo je bilo uvajanje medicinske vizualne dokumentacije. Bil je fotoreporter pri porodih in operacijah. Posnel je z barvno TV kamero osem srčnih operacij prof. dr. De Bakeya v Ljubljani, iz operacijske dvorane je potek operacij direktno prenašal v predavalnico. V spomin na Vlastjo pa “hranim svoje prve fotografije, kjer sem bil star mogoče dve uri iz njegovega fotoaparata” je dejal predsednik filmsko foto sekcije KUD JaReM Gregor Meglič.

Sledil je lanskoletni video film posnet na delavnici o Ptičjih strašilih v okolici Volčjega Potoka.

Projekciji in odprtju razstave je sledilo prijetno druženje z “mavričarji”.

Moja zgodba – petindvajset dni po Nepalu

2. 3. 2023

“Za ime Alenka Adamič sem vedel že kot dijak v srednji šoli, ko je poučevala dekleta pri športni vzgoji. Ravnatelj šole pa je bil znani amaterski vremenar Dušan Kaplan. Upam, da ji bo za letošnje popotovanje po Nepalu napovedal ugodne vremenske pogoje. Že takrat kot srednješolec sem vedel, da je športnica, pohodnica v pravem pomenu. Kasneje me je pot vodila ob video snemanju mjuzikla Sneguljčica leta 1993 do njenega očeta mojstra Bojana Adamiča. Skladatelj je to napisal za pihalni orkester, kar verjetno predstavlja v instrumentalni zasedbi edinstven primer na svetu.

Leta so tekla, vmes sem večkrat snemal likovne razstave in pogovore z našimi priznanimi likovnimi umetniki, med drugim tudi z njenim tastom Vladimirjem Makucem. Naše poti so se združile še enkrat ob 100 letnici rojstva njenega očeta, ko je bila v Divači v Muzeju slovenskih filmskih igralcev projekcija celovečernega filma Vesna iz leta 1953. Beseda je dala besedo in z mojim očetom smo stopili v bližnji kontakt. Pogovarjali smo se o glasbi, filmih, diapozitivih … Tako smo na Alenkino prošnjo v Studio MEG digitalizirali preko 90 Bojanovih filmov in na stotine njegovih diapozitivov”, so bile besede predsednika filmske foto sekcije KUD JaReM. Iz izbranih materialov smo v KUDu JaReM pripravili več retrospektivnih razstav. V rojstni hiši Jakoba Aljaža, v Zavrhu, smo pripravili razstavo 40 stopinj, kjer so likovniki ustvarjali na njegovo glasbo in foto razstavo njegovih pustnih mask. S filmom in razstavljenimi slikami smo gostovali tudi v Slovenski kinoteki.

Letos mineva 10 let, od kar je Alenka postala članica naše filmsko foto sekcije, kjer je kot navdušena popotnica pripravila številne filmske in foto prispevke s svojih potovanj po Južni, Srednji Ameriki, Aziji, Antarktiki, Mongoliji in Evropi. Nepozaben je bil prikaz njenega trekinga po Himalaji, poti v Čile in Peru. Pešačila je v Camino. Kjer koli je mogoče svoje številne filmske slike podloži z očetovo glasbo.

V letošnjem druženju nas je popeljala v daljni Nepal, katerega pa bo ponovno obiskala tudi letošnjega aprila. Predstavitev obiska Nepala jeseni 2022 je bil prikazan v dveh delih. Najprej je bil opis starega budističnega kraljestva Mustang, ki je bilo izolirano od preostalega sveta do leta 1992, ko so ga odprli za tuje državljane. Sledil je film o trekingu v Zgornji Mustang v povezavi z jutranjo jogo, ki so ga organizirali Avstralci ob logistični podpori Nepalcev.

V deželi, ki je divja, a neverjetno lepa, so pohodniki spoznavali majhne rustikalne vasice, srečavali budistične menihe in ženske v čudovitih tradicionalnih oblačilih, obiskali nedotaknjene samostane in videli starodavne utrdbe in kraljevo palačo v glavne mestu Mustanga.

Potopisnega večera po Nepalu se je udeležil tudi častni generalni konzul Nepala, njegova ekscelenca Aswin Kumar Shrestha. Film in glasba so nas družili. Prepustili smo se glasbi, Alenkini sliki in besedi.

KUD JaReM vzpodbuja in uresničuje medgeneracijsko sožitje

15. 2. 2023

Lutkovno gledališče KUD JaRem - ALJAŽEK je namenil svojo zadnjo uprizoritev lutkovne igrice Pomarančna pravljica otrokom od 3.leta dalje in odraslim »otrokom« različnih starosti do 80 in še starejšim. Vabljeni so bili invalidi, upokojenci in otroci.

Dvorana na Aljaževini je bila polna, v igrici pa so uživali vsi. Starejši so ob gledanju dobesedno pozabili na svoje tegobe, svoja leta in se veselo vrnili v čas njihovega otroštva, ko so najraje prisluhnili pravljicam, ki so jim jih pripovedovali starši, ali pa so z odprtimi usti gledali risanke in vragolije njenih junakov v kinodvoranah.

V uprizorjeno igrico so se enakovredno vživeli tako starejši kot njihovi otroci in vnuki, ter družno z njimi pomagali reševati številne zadrege, v kateri so se znašle lutke.

Vsi izvajalci, lutkovne predstave so bili s strani gledalcev deležni večkratnih aplavzov, ti pa so se najbolj razveselili otroškega čebljanja in komentiranja, tudi starejših že kar med samo predstavo.

To je bil na kratko povedano prvi del medgeneracijskega sodelovanja, drugi, prav tako pomemben pa se je nadaljeval po predstavi v tako imenovani hiši v Aljaževi rojstni hiši. Vse je čakalo polno omizje dobre hrane in pijače Seveda so zasedli najboljša mesta ob mizah otroci, kjer so jim starejši pridno stregli in ob tem razmišljali, da bodo taisto počeli tudi oni s svojimi otroci, ter tu in tam nudili pomoč, tudi njim, ko jo bodo potrebovali.

Veselo žgolenje se je potegnilo v večerne ure, ob odhodu, pa je večina izrazila žejo po več takšnih ali podobnih dogodkih.

Februarski sobotni klepet z Juretom Galičičem

11. 2. 2023

V soboto, 11. februarja je mlajša literarna sekcija Bezeg, KUD JaReM gostila vsestranskega ustvarjalca in odličnega kuharskega mojstra Jureta Galičiča.

Jure je človek mnogih talentov in je bil tudi udeleženec šova Masterchef Slovenije 2022. Je tudi igralec in sinhronizator risank, sicer pa je njegova profesionalna pot zaznamovana s turizmom.

Veliko smo izvedeli o njegovem kuhanju, posebnostih pri hrani, okusih in postopkih priprave različnih jedi. S seboj je prinesel čebulni kruh, med našim klepetom pa je pripravil dva izjemno okusna namaza. Ob tem pa seveda razložil vse sestavine in načine priprave teh namazov. Ker je odličen imitator, smo se nasmejali tudi njegovim mnogoterim glasovom.

Tokratni klepet na Aljaževini je pripravila Kaja Bukovšak, vodili pa smo ga: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig.

En prešeren večer

3. 2. 2023

3. februarja je mlajša literarna sekcija Bezeg, KUD JaReM pripravili res en prešeren večer.

V goste smo povabili Lovski pevski zbor Medvode, ki nam je s svojim petjem pobarval literarni večer z branjem poezije. Za ta večer smo izbrali veselo, navihano, razigrano poezijo, pa tudi malo bolj žgečkljivo. Tudi Prešeren ni bil od muh. Poleg Sare, Kaje in Jurija je poezijo brala tudi pesnica Agata Trojar, članica KUD Sejalec umetnosti.

Kurenti iz Nove vasi pri Markovcih odganjali zimo iz Zavrha pod Šmarno goro

Že deseto leto so »Koranti« iz Nove vasi, ene izmed treh najbolj poznanih vasi po kurentih preganjali na Aljaževini pred rojstno hišo Jakoba Aljaža letošnjo zimo.

Kurente je v ta kraj pripeljal domačin Boštjan Mis, vso podporo pa mu pri tem nudijo tudi člani KUD JaReM. V zahvalo so jim kurenti poklonili Duhca, narejenega v stožčasti obliki iz barvnega krep papirja. Duhec obešen v prostoru, po verovanju, posrka vase vse slabe lastnosti in navade. Namreč v zimskem času se v teh treh vaseh in okolici zgodi veliko porok in tako dobita mladoporočenca za darilo tudi Duhca, ki se ga obesi v njuno kamro na poročno noč.

Seveda pa so člani KUD JaReM pregnanim in nagajivim kurentom podarili knjigo svoje članice Sonje Porenta z naslovom Tončika v svečani preobleki, ki je od lani v dobrem pol leta dosegla veliko odmevnost in zanimanje ne le v občini, temveč tudi izven njenih meja, tako v Sloveniji, kot že tudi v tujini. Ob tem je predsednik društva Roman Veras poudaril velik pomen obeh promotorjev, tako kurentov, kot KUD JaReM za skrb, ohranjanje in negovanje naše kulturne dediščine našim zanamcem.

Tudi letos se je zbralo kar veliko gledalcev, tudi mladih, ki so uživali ob pogledu na »vragolije«, ki so jih, ob hrupnem zvoku zvoncev počeli kurenti in se jim zahvalili z glasnim aplavzom, gostitelja pa sta žejne in lačne kurente, kot se spodobi, tudi primerno odžejala in nahranila.

»Pridemo zopet drugo leto«, so pa bile zadnje besede s katerimi so se koranti iz Nove vasi poslovili od domačinov.

Obisk Trškogorskega srca na Aljaževini

21. 1. 2023

21. januarja so nas na aljaževini obiskali člani ter članice kulturno turističnega društva Trškogorsko srce iz Trške Gore nad Novim Mestom. Z društvom smo se spoznali v lanskem oktobru, kjer smo na povabilo predsednice društva gospe Jožice Vrček nastopili z našo gledališko skupino Vaškega gledališča PR BZG z veseloigro Večer na vasi. V novembru pa so nas povabili na literarni večer s predstavitvijo romana Mreža avtorja Jurija Marussiga.

Tako pa so se v januarju njihovi člani predstavili pri nas. Bil je bogat kulturni program, kjer so predstavili Trško Goro ter značilnosti in običaje z njihovega konca. Botra Jožefina je predstavila svoj jerbas, značilen za Trško Goro, slišali smo izjemno iskrivo monokomedijo, zapele so nam društvene pevke Rezince, za glasbo pa sta poskrbela harmonikarja s Slakovimi vižami. Tudi lačni nismo ostali. Tako so pripravili en lep in vesel večer kot se pač za Dolenjce spodobi.

Program smo vodili: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig. Hvala Trškogorsko srce!

Klepet z Barbaro Pešut

14. 1. 2023

V soboto, 14.januarja smo v sklopu Klepetov na Aljaževini gostili pesnico in pisateljico Barbaro Pešut. Za glasbeno popestritev je skrbel izredno uspešen violinist Matija Krečič.

Barbara Pešut je žena popularnega pevca Magnifica, zato nam je veliko povedala o svojem umetniškem delovanju in sodelovanju z njim. Sama ima zelo težko življenje, saj se že trideset let spopada z multiplo sklerozo. Barbara je pisala veliko besedil za zabavno glasbo, kot klaviaturistka sodelovala v več različnih bendih. Pripovedovala je o svojem življenju brez dlake na jeziku. Sara, Kaja in Jurij smo z njo klepetali o njeni avtobiografiji z naslovom Prvi polčas, v kateri razgali svoje življenje ter čustva, njen odnos do moža, ter do njene težke in neozdravljive bolezni.

Na njeno željo po glasbi nam je klepet obarval violinist in skladatelj Matija Krečič. Matija Krečič sodeluje v več dobro znanih glasbenih zasedbah kot je Siddharta, Terrafolk, Magnifico … Piše tudi filmsko glasbo in je dobitnik veliko mednarodno priznanih nagrad. Tokratni klepet je popestril s tako imenovanimi »šlagerji«, ki jih ima Barbara zelo rada.

Klepet na Aljaževini z gospo Zlatko Trampuš

3. 12. 2022

Na ta veseli dan kulture, 3.12. 2022 smo člani literarne sekcije Bezeg organizirali 3. klepet na Aljaževini.

Medse smo povabili amatersko igralko OTH Pirniče gospo Zlatko Trampuš. Zlatka nam je pripovedovala o svoji igralski poti vse od otroštva do današnjih dni. Na odrske deske je stopila kot mala deklica v vlogi snežinke od dedku Mrazu, ki ga je igral njen oče, tudi igralec. Nato so prišle zahtevnejše vloge in tako so odrske deske postale del življenja Zlatke Trampuš. Še posebej je poudarila, da brez režiserja Petra Militareva ne bi nikoli tako uspela, kakor je. Igrala je mnogo vlog širom po takratni Jugoslaviji in tudi zdaj še vedno rada stoji na odrskih deskah.

Med klepetom smo obiskovalcem zastavili nagradno vprašanje, kdo je bil 3. 12. star 222 let. Pravilen odgovor je nagrajencu prinesel Prešernovo torto, vsi nastopajoči pa smo recitirali nekaj Prešernovih pesmi.

Klepet z gospo Zlatko Trampuš smo vodili: Sara Bukovšak, Kaja Bukovšak in Jurij Marussig.

Ustvarjalna delavnica

3. 12. 2022

December je mesec veselja, okraševanja in obdarovanj. V sekciji za oživljanje starih šeg in navad smo se odločili, da to delavnico namenimo izdelovanju bučkov, majhnih glavic, katerim namesto lask poganja pšenica ali mačja trava.

Delavnica, katero je vodila Marija Podvez, je bila namenjena otrokom in tudi odraslim, ki imajo veselje do ustvarjanja lastnih izdelkov. Zbralo se nas je kar nekaj udeležencev, katerim ročne spretnosti niso tuje. Dela so se zelo hitro lotile otroške roke, ki so hitro polnile vrečke – glavice z žagovino in semeni. Bilo je kar nekaj dela z oblikovanje obraza. Sedaj pa so vsi v veselem pričakovanju, kaj bo iz njihovih izdelkov vzklilo okrog božiča.

Da pa smo popestrili deževno dopoldne, smo udeležence razveselili s palačinkami, kjer so pri peki pomagali tudi otroci. V prijetnem vzdušju smo zaključili delavnico in se dogovorili, da se zopet 17. 12. srečamo ob ustvarjanju novoletnih okraskov in dekoracije iz naravnih materialov. Pridružite se nam. Luštno bo!

Že deveta premiera v Lutkovnem gledališču Aljažek

29. 11. 2022

Leto je naokoli in naše lutkovno gledališče Aljažek je zopet obiskala stara znanka, pravljičarka Sonja Porenta, ki nam je konec meseca novembra, tako kot vedno vsako leto povedala novo, zanimivo zgodbico Pomarančna pravljica. Za naš lutkovni oder jo je napisal Jurij Marussig.

Igrica je že deveta in zelo zanimiva, zabavna in polna neverjetnih dogodivščin in zapletov, govori pa o pomarančah, ki bi rade postale zelo, zelo oranžne. V igrici nastopa 10 lutk, poleg štirih pomaranč še Sonce, Mavrica s svojimi živopisnimi barvami, predvsem Rdečkarco in Oranžarco, in Rumenkarco, pa oblakec Puhec in Zlati žarek. Lutke so oživele v rokah članov lutkovne sekcije KUD JaReM, Kaje Bukovšak, Zoje Terze Knific, Nevenke Verbič, Marjane Knific, Aljaža Cigale Kršinarja, Romana Verasa in Marka Porenta. Glasbeno, oblikovno in tehnično pomoč pa so prispevali še Borut Cigale Kršinar, Gregor Meglič in Franci Oletič.

Gledalci so si že pred pričetkom igrice zastavili vrsto vprašanj, med drugim tudi ali lahko sonce, mavrica, pomaranče, ter celo sončni žarek in oblak govorijo? Seveda so odgovor dobili. V resnici res ne morejo govoriti. Kaj pa v pravljici? Ja v pravljici pa je vse to mogoče, še posebno, če se igrica tako tudi imenuje - Pomarančna pravljica.

S to pravljico želijo lutkarji gledališča Aljažek v mesecu decembru in januarju prihodnjega leta razveseljevali še številne otroke, predvsem iz Medvoških vrtcev.

Klepet na Aljaževini z gospodom Aleksandrom Sušnikom

12. 11. 2022

V soboto, 12.novembra smo člani literarne sekcije Bezeg pripravili 2. klepet na Aljaževini in v goste povabili gospoda Aleksandra Sušnika.

Aleksander Sušnik je ustvarjalec in oblikovalec starega stekla ter vitražev. Pripovedoval nam je o svojem delu in zgodovini steklarske obrti v njegovi družini. Aleksander Sušnik svoje izdelke razstavlja ter prodaja širom po Sloveniji ter zamejstvu. Z barvnimi stekli ustvarja neverjetne svetlobne podobe v svojih lastnih izvirnih izdelkih, stara stekla pa opremlja tudi s čipkami, s pomočjo katerih so njegovi izdelki na videz krhki, a izjemno izvirni in privlačni. S partnerico imata svoj studio in delavnico ARTA blizu Preddvora.

Klepet smo vodili: Sara Bukovšak, Kaja Bukovšak in Jurij Marussig, popestrili pa smo ga z branjem haikujev iz zbirke fotohaig avtorja Jurija Marussiga.

VEČER NA VASI na Trški Gori

2. 10. 2022

V nedeljo, 2.10. 2022, smo člani vaškega gledališča PR' BZG, ki deluje v okviru mlajše literarne sekcije BEZEG, nastopili na Trški Gori nad Novim Mestom. Med čudovite trte in zidanice nas je povabila gospa Jožica Verček, predsednica turističnega društva Trškogorsko srce. TD Trškogorsko srce obuja stare običaje življenja v zidanicah, pridobivanja grozdja, ter ohranja tradicijo tamkajšnjega načina življenja. Bil je izjemen popoldan in večer, ki smo ga preživeli med prijetnimi Dolenjci.

Nastopili smo zunaj pred skednjem na čudovitem kraju, tik pod trškogorsko cerkvijo in spomenikom glasbeniku Lojzetu Slaku, saj je tudi naša predstava posvečena Lojzetu Slaku ter piscu besedil in pisatelju Ivanu Malavašiču. Poleg naših članov gledališča: Sare Bukovšak, Kaje Bukovšak, Romana Verasa in Jurija Marussiga, je nastopil še pevski zbor njihovega društva ter trije harmonikarji. Za tehnično podporo pa je poskrbel Borut Cigale Kršinar.

Nepozaben trškogorski večer se je zaključil s tržnico trškogorskih dobrot, ki so jih spekle članice njihovega društva.

Potovanje Tončike v svečani preobleki (predstavitve knjige in s tem povezani dogodki)

EX TEMPORE HRAŠE, 2. 7. 2022

Ob zaključku uspešnega dneva, na večernem odprtju razstave, ki se je zaključil z družabnim druženjem, sem na ogled postavila še sveže tiskano knjigo. Ob tej priložnosti je bila knjiga podarjena etnologu prof. dr. Janezu Bogataju, likovni kritičarki Anamariji Stibilj Šajn in Agati Pavlovec.

ČRNA NA KOROŠKEM, 21. 8. 2022

V ta del Slovenije se je odpravila razširjena skupina članov KUD JaReM, bili smo toplo sprejeti, ogledali smo si mesto in priložnostno razstavo klekljanih čipk. Ob zaključku kulturnih dogodkov v tem kraju se je odvila tudi folklorna prireditev Na gaudi se dobimo, ki jo je organizirala Folklorna skupina GOZDAR. V preddverju in kasneje tudi na odru sem predstavila knjigo. Ob tej priložnosti sta bili podarjeni knjigi folklorni skupini in županji mag. Romani Lesjak. Po predstavi smo bili povabljeni na prigrizek in na druženje z ostalimi nastopajočimi in domačini.

SEMANJI DAN NA TELEČJEM Pirniče, 27. 8. 2022

Na povabilo TD Pirniče sem se udeležila prireditve in na stojnici predstavila knjigo. Zanimanja je bilo, a žal je vreme prekinilo dogajanje in prireditev se je predčasno končala.

DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE Kamnik, 11. 9. 2022

Na tem odmevnem dogodku je sodelovala tudi moja knjiga, na stojnici TIC –a Kamnik je bila postavljena na ogled in prodajo ob ravno tako zelo pomembni knjigi Pokažem se fantu v pisanem gvantu, izdana ob 50 letnici prej omenjene prireditve v Kamniku. Tudi za naslednje leto so pokazali zanimanje za sodelovanje. Na nedeljski povorki sva se predstavila v skupini Ljubljanske noše.

SKUPNOSTNI PRT Belo – Domačija Pr' Lenart, 25. 9. 2022

Na umetniškem dogodku – socialna instalacija se je izdeloval skupnostni prt s posebno tehniko (na blago se je nanašala jedka tekočina, ki je razbarvala barvo blaga, tako so nastali vzorci). Tudi sama sem »izvezla« majhen delček vzorca. Ob zaključku dogodka sem predstavila knjigo. Prisotni so pohvali moje delo in knjigo.

FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, Cankarjev dom, 27. 9. 2022

Na tednu TVU Medvode ki ga organizira KD Sejalec umetnosti sem se spoznala z gospo Matejo Pečar iz Andragoškega centra Slovenija. Pokazala sem ji svojo knjigo, predlagala mi je, da knjigo predstavim na njihovi stojnici v mesecu septembru. Predstavitev je potekala v prijetnem vzdušju, kontaktirala me je tudi novinarka Vzajemne gospa Anita Žmahar, v decembrski številki bo izšel članek o meni in mojem delu.

20. DOMOZNANSKI VEČER Knjižnica Medvode, 19. 10. 2022

Na povabilo direktorja in v sodelovanju z gospo Mirjam Slanovec, uni. dipl. kulturologinja sem pripravila predstavitev knjige, to da so me uvrstili v ta večer je potrditev, da je knjiga pomembna za Medvode in širše izven meja občine. Na njihovi strani je objavljen tudi članek o moji predstavitvi in knjigi.

6. MEDNARODNI FESTIVAL VEZENJA Velenje, 21. in 22. 10. 2022

Na svoji stojnici sem razstavila pokrivala in knjigo. Sabo sem prinesla tudi začeto delo t.i. zlate vezenine, ki sem jo tudi vezla, zanimanje je bilo kar precejšne. Mnenja pa – za to je pa potrebno imeti potrpljenje. Naj še povem, da je to začeto delo na pobudo mag. Anje Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, fotograf Tomo Jeseničnik na mojem domu fotografiral, gradivo bo uporabljeno za Register nesnovne dediščine Vezenje po narisku. Sama neprekinjeno ustvarjam naprej, nastala je nova »umetnina«, ki jo je dr. Bojan Knific predstavil na svojem predavanju na festivalu. Izrečene besede in pohvala me je ganila.

OBISK SRBIJE IN PREDSTAVITEV KNJIGE, 3. 11. - 5. 11. 2022

Na pobudo našega člana Jurija Marussiga smo obiskali društva Slovencev v Srbiji EMONA v Rumi in KREDARICA v Novem Sadu. V okviru dodatnega pouka slovenščine, ki ga vodi profesorica Rut Zlobec, smo predstavili roman Mreža. V obeh društvih so nas toplo sprejeli, bili navdušeni nad predstavljenimi knjigami. Članica upravnega odbora društva, Marjana Knific, je tudi navzočim obiskovalcem predstavila delovanje našega društva. Občudovanja vredno je, kako se trudijo za svojo identiteto, ves čas smo govorili slovensko, namreč učiteljica gospa Rut poučuje slovenski jezik v petih društvih, vsak dan v tednu v drugem kraju. Na teh srečanjih so ljudje različnih narodnosti, starosti, različno izobraženi enotno jim je, da se učijo slovenskega jezika. Eden izmed ciljev naše literarne sekcije, kot tudi celotnega društva je, tudi povezovanje s slovenskimi društvi v tujini tako na literarnem področju kot ostalih umetniških področjih.

TV Velenje, 14. 11. 2022

Na festivalu vezenja me je novinarka ga Andreja Petrovič povabila v svojo oddajo na predstavitev knjige Tončika v praznični preobleki Oddaja je potekala v živo, od prvotnih načrtovanih 15 minut, se je raztegnila kar na pol urno predvajanje. Nova izkušnja, nova spoznanja.

Klepet na Aljaževini z gospodom župnikom Zorkom Bajcem

1. 10. 2022

V soboto, 1.10. 2022, smo člani mlajše literarne sekcije Bezek izvedli prvi KLEPET NA ALJAŽEVINI. Gost tega večera je bil piranski župnik gospod Zorko Bajc. Zorko Bajc je izjemen človek z mnogo življenjskimi izkušnjami na nešteto področjih. V Piranu je že 22 let in poleg župnikovanja skrb posveča ohranjanju kulturne dediščine Pirana. Dobil je že precej nagrad in priznanj za svoje delo na tem področju. Sicer pa se zavzema ter skrbi za sobivanje različnih ver in kultur in je na tem področju izjemno odprt človek.

Klepet je potekal v sproščenem okolju, medtem pa smo si ogledali tudi njegov video, kolaž njegovih fotografij iz dežel velikega dela sveta.

Za prijetno vzdušje je med klepetom poskrbel Vladimir Hrovat na ustni harmoniki, klepet pa smo vodili: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig.

Jajčna tempera

1. 10. 2022

Ob Tednu otroka je kulturno umetniško društvo pripravilo likovno ustvarjalo delavnico JAJČNE TEMPERE. Delavnica je potekala v rojstni hiši Jakoba Aljaža pod mentorstvom Anamarije Meglič, likovnice, ki v zadnjem času veliko svojih del slika v tehniki jajčne tempere.

Slike s tempero so zelo obstojne in še vedno obstajajo primeri iz 1. stoletja našega štetja. Jajčna tempera je bila prevladujoča slikarska tehnika, ki je prevladovala do 16.stol., katero so izpodrinile oljne barve. Tehnika je specifična, ker si slikar sam pripravi barvo iz pigmentov in jajčnega veziva, jajčnega rumenjaka. Postopek je zelo zahteven in edinstven, predvsem pa okolju prijazen, saj uporablja popolnoma naravne organske elemente, oz. sestavine. S prikazom te naravne tehnike slikanja želimo predstaviti klasično slikarstvo udeležencem, približati ekološki način slikanja in barvanja, približati edinstveno pozabljeno metodo slikanja z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja, ter prikazati možnost v današnjem času sobivanja z naravo, ter kako si lahko sami priskrbimo pigmente ter barve za slikanje. Delavnico smo izvedli v dveh delih, zaradi postopka priprave in sušenja.

Jajčne tehnike slikanja se danes poslužuje zelo malo posameznikov, ker je ne poznajo in ker je zahtevna za pripravo, ter uporabo. Vendar je pa jajčna tempera ena izmed naravnih in okolju prijaznih tehnik s katero se da doseči izrazite barvne nianse in stvaritve, katerih s klasičnimi akrilnimi ali oljnimi barvami ne uspemo. Jajčna tehnika je naravna oživitev klasičnega načina slikanja.

Otroci so se seznanili s pripravo barv s pomočjo jajčnega veziva, kot so to počeli umetniki v srednjem veku največkrat za svoje sakralne poslikave v cerkvah.

Otroci so se seznanili s celotnim procesom ustvarjanja od priprave barve na osnovi pigmentov, do slikanja in organiziranja dela. Postavili so razstavo in povabili obiskovalce, da se jim pridružijo ob prigrizku in klepetu.

Razstava Antona Benedika

8. 9. 2022

Slikar Anton Benedik je si je kot zmagovalec lanskoletnega Ex tempora Aljaževina, poleg materialne nagrade, prislužil tudi pravico razstavljanja v Aljaževi galeriji. Odprtje razstave je bilo v četrtek, 8. septembra v galeriji, ki je bila kljub velikosti še vedno pretesna za vse obiskovalce. No vsi pa so bili zelo zadovoljni, saj jim je avtor pripravil poleg likovnega, tudi zelo lep glasbeni užitek v katerem so sodelovali citrar Stane Bončina, ter pevki Barbara Kavčič in Marjetka Benedik.

Likovno oceno razstavljenih del je samo na njen svojstven način podala Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. ki je poudarila, da sledi slikar Benedik z vsakim ustvarjalnim korakom optični resničnosti tradicionalnih motivnih izhodišč, kot so (po)krajina, tihožitje in figuralni liki. Je ustvarjalni perfekcionist, ki iz realistične interpretacije pogosto prestopa v hiper realistično.

Svet zunanjega je zanj optični normativ, ki ga v likovno stanje prenaša z njemu lastno kompozicijsko fineso, z izostrenim občutkom za notranjo gradnjo prizorov, s skrbjo za detajl in za celoto, za ubranost in ravnovesje. Avtorja odlikuje slikarsko jasen način prezentacije. Njegova poetika je prepojena z intimizmom vizualnega spremljanja, doživljanja, občutenja in slikarskega udejanjanja.

Z disciplinirano risarsko konstrukcijo gradi trdno statiko elementov pripovednosti. S premišljeno pozicioniranimi nanosi barve pa natančno povzema oblikovne danosti in prepričljivo ustvarja njihovo volumetričnost. Pomembna mu je risba, njegova paleta pa je bogata, tonsko razprta in oplemenitena z žlahtnimi niansami. Še posebno zanimiv sklop Benedikovih del predstavljajo rože, tuje pa mu ni tudi abstraktno slikarstvo, je dejala likovna kritičarka in dodala, da Anton Benedik s svojim opusom dokazuje, da lahko z metjejsko dovršenostjo v likovni svet prenese vse, kar njegovo oko zazna in izrazi vse, kar je v njem, poda svoje občutje ter intimno in poglobljeno sporočilo.

Razstava je odprta do konca meseca septembra, ogled pa je možen po predhodnem telefonskem dogovoru na 051 212 235.

EX - Tempore Hraše in Aljaževina 2022

V Hrašah, pred cerkvico sv. Jakoba so se likovniki iz Slovenije, kljub neznosni vročini že petič srečali in ustvarjali svoje zamisli o detajlih iz narave. Odraslim so se pridružili tudi mladi, bilo jih je kar deset in »tekmovali« s starejšimi. Po oceni likovne žirije so tokrat ne le dosegli, ampak celo presegli svoje starejše vzornike, predvsem s svojo neposrednostjo, koloritom in tudi svobodno kompozicijo. Seveda je bila tudi njihova bera ustvarjenih del predvsem zaradi pravkar omenjenega, še posebej pa vsled njihove neverjetne zagnanosti in vztrajnosti velika, ter je tako tudi po številu končnih upodobitev vsaj še za enkrat presegla število del odraslih.

Seveda pa se je s svojimi zamislimi - idejami odrezala tudi »starejša generacija«, ki pa po besedah članov strokovne žirije vendarle ni v celoti izkoristila likovnih prednosti ponujene tematike DETAJLI NARAVE.

Je pa bila večerno odprtje razstave vseh ustvarjenih del, tako kot vsako leto velik kulturni in družabni dogodek, tako za likovnike, kot za številne domačine in ostale obiskovalce, ki so se zbrali v velikem številu in se v prijetnem vzdušju, za katerega so poskrbeli člani TD Hraše na prizorišču zadržali pozno v noč.

Že dva dni za Hrašami, pa je bila v Aljaževi galeriji v Zavrhu pod Šmarno goro še drugo odprtje likovne razstave v organizaciji našega društva: Tokrat je bila udeležba ne le rekordna ( 50 slikarjev), ampak je bila prvič tudi mednarodna. Tematika je bila zelo zanimiva: V OBJEMU OBLAKOV - VESOLJE. Udeleženci, ki so imeli kar mesec dni časa za uresničitev svojih idej in zamisli, pa so se po besedah strokovne žirije, zelo dobro odrezali in ustvarili 50 dobrih, vendar vsebinsko in oblikovno ter tudi barvno zelo ekspresivnih del, ki jih odlikuje različnost pogledov in dojemanj upodobitve predpisane tematike. Treba je tudi poudariti, da je razstava, ki bo odprta do konca avgusta postavljena v vseh prostorih Aljaževe domačije, saj je bila velika Aljaževa galerija premajhna za preko 50 likovnih del.

Strokovna žirija pa je na obeh EX temporih podelila pohvale in nagrade.

V Hrašah so jih prejeli:

  • Taja Regent Veras Pod mikroskopom pohvala
  • 3. nagrada Anja Fabiani Slak
  • 2. nagrada Anamarija Meglič Klasje
  • 1. nagrada Klavdija Špenko Na deblu

Na Aljaževini pa so bile podeljene tri pohvale in tri nagrade, te pa so prejeli:

  • Boštjan Močnik Odlagališče, pohvala za izbiro motiva
  • Roman Veras Vesoljski pristan, pohvala za slikarsko razumevanje kozmosa
  • Završnik Črnologar Zora pohvala za sliko Na nitki
  • 3. nagrada Jože Sušnik Neskončno
  • 2. nagrada Franc Rant Prebujanje
  • 1. nagrada Nikolaj Petrevčič Ognjeni obroč

Likovna razstava Romana Verasa ob njegovi 80-letnici in 24-/7 na mreži

V Aljaževi galeriji v Zavrhu je za svoj 80. rojstni dan postavil na ogled svoja likovna dela Roman Veras. Sama otvoritev je bila nekaj posebnega, saj je od začetka predvajana pa do samega izteka sodobnega telefonskega performansa vladala v galeriji popolna tišina. Ustvarili so jo akterji mlade literarne sekcije Bezeg Sara, Kaja Bukovšak in Jurij Marussig, prikaz pa poimenovali 24-/7 NA MREŽI. Skratka nekaj novega, nekaj svežega, nekaj posebnega.

O slikah na razstavi je spregovoril avtor. Poudaril je, da polovico prostora pripada slikam, ki so nastale na različnih likovnih srečanjih, EX-Temporih, tudi mednarodnih, med katerimi pa ni bilo kar veliko prvo nagrajenih, saj po nepisanem pravilu postanejo last organizatorja. Drugo polovico pa je avtor namenil delom, za katere pravi , da z razliko od prej omenjenih slik , ki so podrejena predpisni tematiki slednje prihajajo iz srca, iz dna duše. Dejal je da se večkrat sprašujemo, kje so meje med realnostjo in domišljijo. Pa se ne bi bilo treba. Realnost obstaja v vsej nepomični realnosti, domišljija pa je nad njo. Buri našo notranjost, ki je na trenutke svetla, polna nežnih občutij in lepa, kot svetal prt obdan z drobnimi čipkami, so pa trenutki, ki napolnijo našo notranjost s črnino, temo pa vendar ne toliko, da nam v vsej svoji temačnosti ne bi pustila še nekaj prostora za svetle, raznobarvne črte, živahne poteze in prebliske, ki v končni fazi nadvladajo temne sile.

Na koncu je avtor še enkrat poudaril, da ustvarja iz notranje potrebe in to iz dna svoje duše.

Oblekla bom svoj gvant

22. 6. 2022

Junijska sreda je bila za nas Jarmovce posebno svečan dan, saj smo obiskovalcem prireditve Oblekla bom svoj gvant predstavili našo novo pridobitev. Predstavili smo izid knjige naše članice Sonje Porenta Tončika v praznični preobleki, v kateri so prikazani in opisani nekateri izdelki narodne oblačilne dediščine, ki so nastali pod njenimi prsti.

“Lepo pozdravljeni vsi zbrani, en poseben pozdrav avtorici knjige Sonji Porenta.” je pričel s svojim pozdravnim nagovorom Jure Galičič, vodja turističnih programov Javnega zavoda Sotočje Medvode in nadaljeval: “Zbrali smo se prvenstveno, da počastimo predstavitev knjige Tončika v svečani preobleki širši javnosti, hkrati pa slavimo nekakšen stisk rok kulture, kulturne dediščine in turizma. Tako turizem kot kultura imata v občini Medvode velik pomen, ponosni smo na številna kulturna in turistična društva, ki delujejo v Medvodah in svoj prosti čas namenjajo programom, ki nas bogatijo in izpopolnjujejo. Eno takih društev je zagotovo tudi nocojšnji organizator KUD JaReM, ki je za svoj domicil izbralo ravno rojstno hišo Jakoba Aljaža, kjer tudi s pomočjo Javnega zavoda Sotočje pripravljajo programe za mlade in malo manj mlade.

V petnajstih letih ljubiteljskega ustvarjanja sem izdelala različna pokrivala in oblačilne kose t.i. noše značilne za alpski del naše dežele. V knjigi Tončika v svečani preobleki s podnaslovom Žlahtnosti zlatih, črnih in belih vezenin je opisan potek izdelave, dopolnjuje ga bogato slikovno gradivo, katerega avtor je Gregor Meglič, strokovni del je prispeval dr. Bojan Knific. Pred rojstno hišo Jakoba Aljaža sem v čudovitem vzdušju s pomočjo Romana Verasa predstavila izdelke, ki so v celoti ročno vezeni in šivani. Pevke ljudskih pesmi FS Karavanke oblečene v priložnostne kostume so si nadele moja pokrivala in še dva druga izdelka in se postavila na ogled, sama sem nosila kočemajko in pečo z našito čipko na robovih. Predstavila sem belo zavijačko, koroško avbico, malo črno avbo, brokatno avbo s krožnikastim oglavjem, črno avbo z umetelno gubanim oglavjem, avbo z zlatim čelnikom, rokavci in bel vezen predpasnik in pečo z vezeno robno vezenino.

Med posameznimi predstavitvami je bilo slišati petje že omenjene skupine in pevcev iz mojih krajev Kapelski pubje. Predstavljena je bila tudi noša iz Smlednika, sam dogodek je bil polepšan s prisotnostjo skupine Narodnih noš in kočijažev iz Vodic.”

Je pa ta knjiga vsekakor dokaz avtoričine ljubezni in njene zavesti o vlogi in pomenu kulturne dediščine za dobrobit narodove zavesti in dokaz njene odličnosti v poustvarjanju izdelkov naših prednikov. Tako bo pripomogla, da izdelki naših vezilj ne bodo utonili v pozabo in da bodo tudi naši zanamci s ponosom rekli, da so Slovenci.

Slavnostna seja ob 10-letnici KUD JaReM

26. 5. 2022

Člani kud JaReM so praznovali svojo 10 letnico delovanja, kot se spodobi na Aljaževini, kjer uspešno delujejo vsa ta leta. Na dogodku je bilo veliko jarmovih simpatizerjev, med njimi tudi častni član Tomaž Tozon. Ob slovesnosti so pripravili tudi razstavo literarnih del članov literarne sekcije in razstavo kulis in lutk za letošnjo novembrsko premierno lutkovno igrico Pomarančna pravljica.

Najprej je vse prisotne skozi desetletno, plodno ustvarjanje popeljal film Gregorja Megliča. Na koncu pa so vsi jarmovci, ki v društvu sodelujejo od začetka prejeli zaslužna priznanja.

V uvodnem govoru je prisotne nagovoril predsednik društva Roman Veras povzemamo nekaj njegovih misli:

“…leta 2012 so se trije možje iz Medvod Janez Meglič, Roman Veras in Marko Žnidaršič, odločili da ustanovijo svoje kulturno umetniško društvo JaReM s ciljem promocije Jakoba Aljaža, njegove rojstne hiše in njene okolice v Zavrhu pod Šmarno goro. Lahko trdim, da smo jih s svojimi aktivnostmi ne le uspešno uresničevali, ampak smo jih velikokrat tudi presegli.

Poleg osnovnega poslanstva je društvo poznano tudi po prizadevanjih za povezovanje, ter sodelovanje s podobno mislečimi posamezniki, društvi, institucijami, z vsemi, ki so si želeli sodelovati z njimi. Ni jih bilo malo. Povezovali so se z društvi v občini, v Zbiljah, Senici, Hrašah, Smledniku, Sori, pa tudi v Ljubljani, Vodicah, Dragomlju, Jesenicah, Mojstrani, Tržiču, Dovjem, Igu, Sevnici, Kranju, Gornji Radgoni, Ptuju, Sežani, Kromberku, Žužemberku, ja celo z zamejskimi Slovenci v Borovljah. Pridružili so se nam mnogi podobno misleči kulturniki Ivan Sivec, Tomaž Tozon, France Urbanija in. dr. Bojan Knific. Možje, ki so s svojimi aktivnostmi na področju literature, glasbe in ohranjanja Jakobove dediščine ogromno postorili za njegovo promocijo.

O uspehih in prizadevanjih govorijo tudi nagrade Občine Medvode, sedem pletenic za posebne kulturne dosežke katere je društvo, njegove sekcije in nekateri člani prejeli že naslednje leto od ustanovitve pa do danes.

Vsako leto pripravimo preko 30 dogodkov z delovnega področja vseh šestih sekcij, letos, za jubilejn pa imamo načrtovanih kar 60.”

Slavnostni dogodek pa je sklenila čestitka častnega člana, etnologa dr. Bojans Knifica:

“Jutri je za JaReM pomemben dan - praznoval bo okroglo obletnico več kot uspešnega delovanja, ki ni pomembna le za člane društva ampak za vse, ki se z jarmovci srečujemo. Zmeraj občudujem zagnanost in iskreno voljo, ki daje življenje Aljaževini in številnim z njo povezanim projektom. Jarmu in jarmovcem pošiljam iskrene čestitke in željo, naj iz trdnih korenin raste močno drevo, na njegovih vejah pa se naj tudi v prihodnje bohotijo pisani cvetovi in za njimi sočni plodovi.”

Vaško gledališče »Pr' Bzg«

Vaško gledališče Pr' Bzg smo člani mlajše literarne sekcije skupaj, s predsednikom društva Romanom Verasom, ustanovili v jeseni 2021. Ob povabilu, da se kot skupina udeležimo koncerta lovskih pevskih zborov v medvoški dvorani s skečem, se nam je porodila ideja kar o celotnem vaškem gledališču. Tako smo poleg enega skeča pripravili kar enourno komedijo o vaškem življenju. Navdihnile so nas humoristične črtice pisatelja, pesnika, tekstopisca in slikarja Ivana Malavašiča, ki jih je zbral v knjigi z naslovom Ena baba rekla. Poleg črtic smo k predstavi dodali še njegova besedila, ki jih je pisal za narodno zabavne ansamble in jih priredili za uprizarjanje.

Nastala je komedija z naslovom Večer na vasi, katero smo do sedaj dvakrat uprizorili v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro. V mesecu aprilu bo uprizoritev komedije Pod Aljaževo trto v Zavrhu, maja in junija pa gostujemo v Žužemberku, v rojstni vasi Lojzeta Slaka, Mirni Peči in v Malovašičevi rojstni Podlipi.

S prikazom vaških zgod in nezgod, ter življenja na vasi, obujamo stare običaje in se spominjamo idiličnega vaškega življenja.

Naša igralska zasedba pa je naslednja:

  • Sara Bukovšak – vaško dekle in žena
  • Kaja Bukovšak – mamca, Micka in uradnica
  • Aljaž Zavrl – harmonikar
  • Roman Veras – pripovedovalec
  • Jurij Marussig – vaški pijanec in kmet

Zato, da se nas dobro sliši in za glasbo pa skrbi Borut Cigale.

Arhiv novic