Treking v Nepal do jezer Gokyo
25. 3. 2025
Letos mineva 12 let, od kar je Alenka Adamič postala članica naše foto filmske sekcije, kjer je kot navdušena popotnica pripravila številne filmske in foto prispevke s svojih potovanj po Južni, Srednji Ameriki, Aziji, Antarktiki, Mongoliji in Evropi. Nepozaben je bil prikaz njenega trekinga po Himalaji, poti v Čile in Peru. Pešačila je tudi v Camino.
V marčevskem druženju nas je popeljala v daljni Nepal. Veseli smo bili, da se nam je, kot pred leti, pridružil častni konzul Nepala Aswin Sheresta in z nami užival v lepotah njegove rojstne dežele.
Jezera Gokyo so skriti dragulj v regiji Everesta, znana po svoji dih jemajoči lepoti. Turkizne vode jezer, obkrožene z visokimi himalajskimi vrhovi, ustvarjajo spokojno in osupljivo pokrajino, ki očara vsakega obiskovalca. Živahne barve jezer so v čudovitem kontrastu z ostro belino okoliških ledenikov, zaradi česar je destinacija, ki jo morate obiskati tako ljubitelji narave kot ljubitelji pustolovščin.
Njeno potovanje je bilo vse prej kot običajno. Zaradi slabega vremena so bili leti v Luklo, od koder bi morali začeti treking, večkrat odpovedani. A Alenka in njena spremljevalka sta kljub vsemu premagali vse ovire in se podali na razburljivo pustolovščino.
Med potjo sta uživali v osupljivih razgledih na Everest, Lhotse, Makalu, Nupse in Ama Dablam, a tudi spoznavali življenje Šerp, ki je tako neizbrisno povezano z gorskimi potmi Nepala. Njihova srečanja s tamkajšnjimi ljudmi, so postala neprecenljiv del njunega trekinga.
Alenka pa nam je takole opisala to potovanje.
”Jeseni 2024 sem ponovno obiskala Nepal. Tokratna pot me je, skupaj s kolegico, vodila do jezer Gokyo in kasneje do baznega tabora pod goro Ama Dablam na področju Solu-Khumbu, kjer živi etnična skupina Šerpe.
Zaradi slabega vremena in močnega deževja so bili leti v Luklo, od koder naj bi pričeli s trekingom, par dni zapored odpovedani, tako, da sva morali tudi medve prilagoditi program. Glede na to, da je bila zaradi enakega razloga neprevozna glavna cesta iz Katmanduja do letališča v Ramechap-u, od koder se leti v Luklo, smo se ure in ure vozili po slabših cestah, ki pa so bile k sreči prevozne.
Po prihodu v Luklo sva se srečali z najinim vodnikom Milanom in nosačem Nuru-jem in skupaj smo nadaljevali dvodnevno pot proti Namce Bazarju. Za aklimatizacijo smo se nato podali do Everest view hotela, kjer so bili razgledi ob sočnem vremenu res nepozabni: Everest, Lhotse, Nupse in Ama Dablam so bili kot na dlani.
Štiridnevna pot do Gokyo jezer nas je vodila preko prelaza, pa do reke, pa ponovno navzgor. Kolegica se je z vodnikom tudi povzpela na vrh Gokyo Ri, visok 5.357 m, medtem, ko sem sama imela težave že z višino, kjer ležijo lepa turkizna jezera. V nadaljevanju trekinga smo se en del poti vračali skozi iste kraje, kot na poti navzgor. V Pangboche-ju pa smo pričeli srečevati številne trekerje, namenjene do baznega tabora pod Everestom. Kolegica in Milan sta tudi tukaj opravila svoj vzpon, tokrat do baznega tabora pod goro Ama Dablam, med tem, ko sem si sama vzela en dan prosto, saj smo hodili nepretrgoma že 13 dni.
Po vrnitvi v Namce Bazar sva uživali med drugim tudi na klepetu ob dobri kavi, predno smo se napotili navzdol do Lukle. Zadnji večer smo, tako, kot pogosto že prej, vsi štirje igrali karte, saj sva ju, vodiča in nosača, naučili igrati remi. Zahvalili sva se jima tudi z manjšo napitnino, kot je v navadi po trekingu in naslednje jutro poleteli v Katmandu. Do odhoda v Butan, sva obiskali tudi dele Katmanduja, kot so Bodnath stupa, Pashupatinath, Opičji tempelj, Durbar Square in druge.
To je bilo moje že šesto potovanje na treking v Nepal. Dežela in njeni prebivalci me vsakič ponovno navdušijo, tako, da se bo verjetno potrebno še vrniti.“
